Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka plačati znesek 5.811,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 3.633,00 SIT.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog po 2.točki 1. odstavka 353. člena ZPP. Navedla je, da je terjatev prenehala že 15.9.1992 s kompenzacijo in dobropisom.
Prilaga tudi ustrezno dokumentacijo. Obravnave se ni udeležila, ker ji je tožeča stranka zagotovila, da bo tožbo umaknila.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka s pritožbo uveljavlja novo dejstvo in predlaga nove dokaze. Po določilu 1. odstavka 496.a člena ZPP pa v pritožbenem postopku nova dejstva in dokazi niso dovoljeni razen, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati.
To dejstvo pa ne more biti okoliščina, da je tožeča stranka zagotovila umik tožbe. pozneje pa tega ni storila. Tožena stranka bi se morala udeleževati postopka vse, dokler ne bi prejela obvestila sodišča o umiku tožbe.