Jedro

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Lastni preživninski zahtevek toženca zoper tožnico pa ni utemeljen, ker med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo 81. člena ZZZDR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, dodelilo njuno ml. hčerko P. v varstvo in vzgojo tožnici ter tožencu naložilo, da zanjo plačuje mesečno preživnino po 5.000,00 SIT od 1.11.1995 dalje. Zavrnilo pa je toženčev zahtevek, da mu mora tožnica plačevati preživnino po 10.000,00 SIT mesečno. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zoper navedeno sodbo zavrnilo kot neutemeljeni in v pobijani odločitvi o preživninskih zahtevkih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec, ki uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da naj se pobijana sodba spremeni tako, da se hčerkin preživninski zahtevek zavrne, ugodi pa njegovemu preživninskemu zahtevku zoper tožnico. V reviziji navaja, da ni zaposlen, da je brez sredstev, da posestva ne obdeluje zaradi bolezni in da pridobitno ni sposoben. Zato ni dolžan plačevati hčerki preživnine. Nasprotno pa je tožnica zaposlena, živi z drugim moškim in je zato sposobna plačevati preživnino njemu ter je preživnine tudi nujno potreben.

V odgovoru na revizijo predlaga tožnica, da naj se revizija zavrne. Toženec je sposoben za delo, posestvo lahko obdeluje ter je do razveze zakonske zveze prišlo po toženčevi krivdi.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Ob uradnem preizkusu pobijane sodbe (člen 386. ZPP), revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bila zagrešena v postopkih na nižjih stopnjah bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Po oceni revizijskega sodišča pa ni utemeljena revizija toženca niti iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki ga je v reviziji izrecno uveljavljal. Materialno pravo je v takih sporih kot je predmeten zmotno uporabljeno, kadar sodišče pri odločanju o preživnini skupnih otrok razvezanih zakoncev ne upošteva določila 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR), ki določa, da se višina prispevka za preživljanje mladoletnega otroka določa v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami ali kadar pri odločanju o preživninskem zahtevku zakonca ne upošteva določila 81. člena ZZZDR, ki določa, da se nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, določi na njegovo zahtevo znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezen njegovim možnostim. Pri tem pa se lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna.

Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da znašajo potrebe skupne hčerke pravdnih strank P., ki je sedaj srednješolka, mesečno najmanj 32.000,00 SIT, da prejema 18.000,00 SIT štipendije in 6.000,00 SIT otroškega dodatka ter na drugi strani, da znaša plača tožnice mesečno do 37.000,00 SIT, toženec pa da poseduje 3,8 ha veliko posestvo, kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil ter da je do razpada zakonske zveze pravdnih strank prišlo zaradi okoliščin na strani toženca.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Lastni preživninski zahtevek toženca zoper tožnico pa ni utemeljen, ker med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo 81. člena ZZZDR. V celoti neutemeljeno toženčevo revizijo je zato revizijsko sodišče moralo zavrniti (člen 393. ZPP).