Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
09.10.2023
07121-1/2023/1271
Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je z vidika zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov ter davčnega področja ustrezno, da izvajalci medicine dela delodajalcem pošiljajo račune, v katerih so navedene vse postavke pregleda zaposlenega (pregled pri zdravniku, EKG, hemogram, test vida, ravnotežja, ...). V postavkah računa se namreč zabeležijo tudi dodatne opravljene preiskave, ki niso običajne pri pregledanih, ki nimajo tovrstnih težav, tako pa se lahko hitro in brez znanja medicine razbere, kakšne težave ima zaposleni. Sprašujete, ali bi zadostoval zgolj zbirni račun brez specifikacij o opravljenih preiskavah.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Delodajalec je upravičen do specifikacije računa oziroma izvedenih zdravstvenih storitev, toda pri tem praviloma ni upravičen do konkretnih podatkov o dodatnih storitvah, ki so individualne za določenega delavca, pač pa le do splošnih opredelitev posameznih storitev (npr. »laboratorijska diagnostika«, »dodatni pregled«, »razširjeni pregled«, »specifični test«).
IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, za davčno področje pa sploh ni pristojen. Presojo o ustreznosti bi izvedel le v okviru konkretnega nadzornega postopka. Zato IP na vaše vprašanje ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.
Na podobna vprašanja je IP že odgovarjal v mnenjih št. 0712-1/2019/1512, 0712-1/2019/2081, 07121-1/2020/1956 in 07121-1/2021/2494, ki so objavljena na spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/.
Iz teh mnenj izhaja, da morajo biti storitve izvajalca medicine dela praviloma specificirane tako, da iz njih delodajalec ne more sklepati na zdravstveno stanje posameznika. Namen navedbe opravljenih storitev oziroma preiskav na računu je v dejstvu izvedbe ter v pravilnem obračunu izvedenih storitev. Zato se delodajalec lahko seznani le s podatki, ki so potrebni za kontrolo zaračunanih storitev, za to pa praviloma ni potrebno natančno poznavanje konkretnega razloga napotitve ali konkretne vsebine zdravstvene storitve. Delodajalec je torej upravičen do specifikacije računa oziroma izvedenih zdravstvenih storitev, toda pri tem praviloma ni upravičen do konkretnih podatkov o dodatnih storitvah, ki so specifične za določenega delavca, pač pa le do splošnih opredelitev posameznih storitev (npr. »laboratorijska diagnostika«, »dodatni pregled«, »razširjeni pregled«, »specifični test«). Pri oblikovanju računov je zato potrebna primerna raven generalizacije podatkov, kar mora storiti izvajalec medicine dela in na to paziti tudi pri pripravi pogodbenih cenikov in šifrantov. IP ob tem poudarja, da velja opisano stališče za tiste storitve, ki so za določenega delavca individualne, ne pa v primerih, ko so vsi delavci ali vse skupine delavcev pri delodajalcu redoma napoteni na enake dodatne zdravstvene storitve niti v primerih, ko je delodajalec ne glede na raven konkretizacije računa v vsakem primeru zakonito ve za katero konkretno storitev gre (npr. pri usmerjenem zdravniškem pregledu zaradi suma alkoholiziranosti).
Lepo vas pozdravljamo,
Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka