Jedro

Sodišče prve stopnje mora ugotoviti razloge, zaradi katerih je delavec neopravičeno izostal z dela in preveriti navedbe tožnika o njegovi zdravstveni nezmožnosti za delo v spornem obdobju, čeprav mu zdravniška komisija ni podaljšala bolniškega staleža.

Izrek

Pritožbi se ugodi, razveljavi se izpodbijana sodba in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke dr. xy, da naj se razveljavita sklep direktorja tožene stranke z dne 14.9.1996, ... in sklep sveta zavoda tožene stranke z dne 15.11.1996, ... ter ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, toženi stranki pa naložilo, da mu je dolžna priznati vse pravice iz dela od 16.7.1996 dalje. Nadalje je sklenilo, da se umik tožbe z dne 5.12.1996 vzame na znanje. Tožnik nosi sam svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik uveljavlja, da dejansko stanje še ni popolno razčiščeno.

Navaja, da je v postopku, zlasti po zaslišanju lečeče zdravnice dr. xy, prišlo do postopkovnega upravnega zapleta, saj je na ugotovitev invalidske komisije II. stopnje tožnik vložil zahtevo za izdajo odločbe, kakor je bil poučen v pravnem pouku in je pričakoval, da bo mnenje komisije ustrezno preizkušeno, vendar do danes še ni dobil odločbe. Lečeči zdravnik je po prejemu drugostopenjske invalidske komisije sprožil nov postopek. Zdravnica je izdala tožniku napotnico za osebni pregled na zdravniško komisijo I. stopnje.

Tožnik nadalje navaja v pritožbi, da ni soglašal z ugotovitvami invalidske komisije II. stopnje in je imel pravico preizkusiti strokovnost ugotovitve II. stopnje. Navaja, tudi sklep Ustavnega sodišča Up 53/96 z dne 24.4.1997, ko je v podobnem primeru izreklo, da se zadrži nastanek pravne posledice ravnanja (mnenja) zdravniške komisije, da bi zaradi zdravstveno neopravičenega izostanka z dela prenehalo delovno razmerje.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo v pritožbi, da se sodišče prve stopnje ni spuščalo v ugotavljanje vzroka za izostanek tožnika z dela. Sodišče se sklicuje na 246. člen pravil, da so ugotovitve in mnenja zdravniške komisije I. in II. stopnje za zavarovanca obvezne, vendar je preuranjeno zaključilo, da sodišča ni prepričala navedba tožnika, da je bil popolnoma fizično nezmožen za delo, ker dela ne more opravljati sede in se mora neprestano gibati in si v gibanju lajša fizične bolečine.

Odločilna tudi ni ugotovitev senata sodišča prve stopnje, da se je o tožnikovem stanju prepričal tudi na obravnavi, da tožnik hodi brez pomoči, lahko je sedel, nogo pa si je občasno razmigoval. Lečeče zdravnica dr. M. Ž. je izpovedala, da zdravniški komisiji ni nikoli predlagala, da tožniku zaključi bolniški stalež; v kolikor bi smatrala, da je tožnik sposoben za delo, bi to komisiji predlagala. Tožnik je bil neprekinjeno v bolniškem staležu od 12.12.1994. Po končanem letnem dopustu 29.7.1996 se je s tožnikom slišala po telefonu in mu rekla, da bi bilo dobro, da se javi na delo. V kolikor bi ugotovil, da ne more delati, bi se njegovo zdravstveno stanje zapisalo v zdravstveni karton in lahko ponovno predstavilo zdravniški komisiji. Takrat mu je tudi predlagala odprtje bolniškega staleža od 29.7.1996 dalje pod drugo diagnozo; za čas od 16.7.1996 do 29.7.1996 pa bi se lahko dogovoril za koriščenje dopusta, ali kakršnokoli drugo možnost. Ni se strinjal in mu zato bolniški stalež od 29.7.1996 dalje ni bil odprt. Tudi se ni strinjal, da se bolniški stalež odpre pod drugo diagnozo. Po telefonu mu je predlagala bolniški stalež pod drugo diagnozo, ker ga pod isto diagnozo ne more odpreti in ni objektivnega poslabšanja glede na stanje, kot je bilo ugotovljeno pred zdravniško komisijo na prvi diagnozi. Že iz te izpovedbe izhaja, da bi bilo treba zdravstveno stanje tožnika za sporni čas razčistiti zlasti s strokovnimi ugotovitvami, ali je bil delazmožen ali ne. Tožnik je povedal, da ni bil na dopustu v spornih dneh, ko bi moral priti na delo, ampak je bil 5, 6 dni, to je zadnje dni julija in prve dni avgusta 1996 v Istri v kraju in okoliščinah, ki so mu lajšale zdravstvene težave.

Nadalje navaja, da je že v tožbi opozoril na nezakonitost zdravniških komisij in tožene stranke. Pričakoval je, da bo sodišče počakalo z odločitvijo v drugem sporu, ki se vodi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. Ps .../97 Sodišče v Ljubljani, ki v zadevi še ni razsodilo; obravnava pa se bolniški stalež za isti sporni čas, kot v tej zadevi. Zato je pomembno, v kolikor bodo strokovna vprašanja glede zdravstvenega stanja tožnika razčiščena, da sodišče prve stopnje pribavi spis Ps .../97 in upoštevaje dejstva o delazmožnosti tožnika v spornem času glede tega dopolni dokazni postopek ter o zadevi ponovno odloči. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.