Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot pravilno v obrazložitvi sklepa ugotavlja sodišče prve stopnje in temu pritrjuje tudi sama pritožnica, se je pritožnica v konkretnem primeru z dedno izjavo odpovedala dedovanju po zapustniku. Učinek izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič (140. člen Zakona o dedovanju (ZD)).
Pritožnica ni dedič in iz pritožbe ter spisa tudi ne izhaja, da bi bila volilojemnik oziroma druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine. V pritožbi namreč izraža le skrb za tretje osebe (R. S.; upnike v izvršbah in tožnike v pravdah, to je v postopkih, ki so tekli zoper zapustnika; in morebitne druge dediče). Pritožnica torej nima pravice do pritožbe in posledično njena pritožba ni dovoljena.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek ustavilo.
2. Zoper predmetni sklep je zapustnikova vdova vložila pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s predlogom, naj se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so se vse dedinje prvega dednega reda odpovedale dedovanju in da v zapuščino spadajo samo premičnine, vendar je (nemeritorna) odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi zapuščinskega postopka napačna. Dediči ostalih dednih redov se dedovanju niso odpovedali. Če dedičev ne bo, lahko zapuščina postane last R. S. (kaduciteta), razen če se prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev. Zaradi napačne odločitve sodišča prve stopnje se ne bodo mogli nadaljevati prekinjeni pravdni in izvršilni postopki, ki so tekli zoper zapustnika. Izpodbijani sklep je preuranjen in sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati zgoraj izpostavljene okoliščine ter nadaljevati zapuščinski postopek.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Kot pravilno v obrazložitvi sklepa ugotavlja sodišče prve stopnje in temu pritrjuje tudi sama pritožnica, se je pritožnica v konkretnem primeru z dedno izjavo odpovedala dedovanju po zapustniku. Učinek izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič (140. člen Zakona o dedovanju (ZD)).
5. Zoper sklep zapuščinskega sodišča se smejo pritožiti le stranke zapuščinskega postopka (172. člen ZD v zvezi s 163. členom ZD, 363. členom in 333. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Upoštevaje navedeno zgoraj pritožnica ni dedič in iz pritožbe ter spisa tudi ne izhaja, da bi bila volilojemnik oziroma druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine. V pritožbi namreč izraža le skrb za tretje osebe (R. S.; upnike v izvršbah in tožnike v pravdah, to je v postopkih, ki so tekli zoper zapustnika; in morebitne druge dediče). Pritožnica torej nima pravice do pritožbe in posledično njena pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče brez vsebinskega obravnavanja zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 163. členom ZD).
Zveza:
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 140, 163, 172
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.