Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju dogovorjeni način skupnega življenja postal nemogoč, so podani pogoji za razvezo pogodbe.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju med tožnico kot preživljanko in toženko kot preživljalko, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa dne 26.8.1996. Zavrnilo pa je nasprotno tožbo na ugotovitev obveznosti preživljanke, da se po lastnem preudarku in kadarkoli vseli v stanovanje preživljalke in vzpostavi z njo življenjsko skupnost, pa tudi podrejeni tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vendar ob istočasnem plačilu zneska 3.000.000 SIT, ki ga je dolžna plačati preživljanka preživljalki. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje. Toženka se je morala odseliti iz hiše zato, ker je brez njene krivde razpadla zakonska zveza med njo in tožničin nečakom. Zato pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bilo mogoče izpolnjevati. Tožnico je toženka pozvala, naj pride k njej, da se bo izvajanje pogodbe nadaljevalo, vendar je toženkin predlog odklonila. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je treba razlagati s stališča, da je bilo dogovorjeno, da se njeno izvajanje izvršuje na vsakokratnem naslovu tožene stranke. Med pravdnima strankama ni prišlo do navzkrižja glede izvajanja pogodbe ali do nastanka neznosnih razmer. Upoštevati bi bilo treba določbe Zakona o dedovanju, po katerih se v primeru spremenjenih razmer znova uredi razmerje med strankama pogodbe.
Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Pravdni stranki sta s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 26.8.1996 utrdili in uredili dotedanji način skupnega življenja v stanovanjski hiši. Ta je med drugim tožnici zagotavljal tudi (dosmrtno) brezplačno uporabo stanovanja na naslovu preživljalke (toženke). Revizija navedeni zapis (točka "drugič" pogodbe) sicer razume kot dogovor o skupnem življenju, vendar ga razlaga drugače kakor izpodbijana sodba: meni, da se nanaša na skupno življenje na vsakokratnem naslovu toženke, torej tudi v njenem stanovanju po odselitvi iz Š. Vendar pa je v tem pogledu razlaga v izpodbijani sodbi pravno (in dejansko) povsem v skladu z določbo 121. člena Zakona o dedovanju (ZD). Pogodbena volja pravdnih strank je namreč jasna. Preživljanka (tožnica) si je izgovorila dosedanji način življenjske skupnosti (dobesedni zapis v točki "drugič" pogodbe), to pa lahko pomeni le nadaljevanje skupnosti z vso oskrbo v stanovanjski hiši - torej v dotedanjem okolju. Z odselitvijo toženke (ni pravno odločilno, da se je odselila zaradi razveze zakonske zveze s tožničinim nečakom) so se razmere po sklenitvi pogodbe tako spremenile, da je dogovorjeni način skupnega življenja postal nemogoč (in ne samo znatno otežkočen - prvi odstavek 121. člena ZD).
Izpodbijana sodba je sprejela v tem obsegu razloge sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na upoštevanje tožničinih osebnostnih razmer, posebej njene visoke starosti, s tem pa potrjujejo odločitev, po kateri ni niti dejanske niti pravne podlage, da bi tožnico bilo mogoče siliti v ureditev pogodbenega razmerja s preselitvijo v stanovanje v mestnem okolju. Revizijsko sodišče zato ne sprejema v reviziji ponujene pravne razlage in pritrjuje pravilnim razlogom izpodbijane sodbe.
Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP. Pri tem revizijsko sodišče ne more (podrobneje) obravnavati pravilnosti odločitve o zavrnitvi primarnega in podrejenega zahtevka iz nasprotne tožbe. Revizija je namreč v tem delu popolnoma neobrazložena; izpodbijana sodba pa utemeljeno zavrača primarni nasprotni tožbeni zahtevek iz razlogov, ki pogojujejo razvezo sporne pogodbe, pri podrejenem tožbenem zahtevku pa je ustrezna trditvena podlaga, ki bi pogojevala njegovo sklepčnost, izostala.