Jedro

Glede na citirani določbi 93. člena ZObr sta za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine pomembni dve okoliščini: obvestilo tožnika o možnosti razporeditve na ustrezno delovno mesto in odklonitev. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka izpolnila svojo obveznost, ko je tožniku več kot 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka ponudila razporeditev na ustrezno delo v ministrstvu. Toženka je tožnika na običajen način (po liniji poveljevanja prek poveljnika čete) obvestila o tem, da je zanj pripravljen pisni predlog nove pogodbe o zaposlitvi, ki ga lahko podpiše v prostorih generalštaba. Ključno dejstvo spora je, da tožnik pripravljenega pisnega dokumenta ni podpisal, ker se je odločil za zaposlitev pri drugem delodajalcu. Toženka je dokazala, da tožnik ni imel namena nadaljevati zaposlitve pri toženki. Z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu je odklonil ponujeno razporeditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 12.339,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2018 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v znesku 1.834,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da toženka ni dokazala vročitve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi niti ga ni pisno obvestila o njenih sestavinah. Meni, da sodba v tem delu nima obrazložitve, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Po določbah 17. in 31. člena ZDR-1 bi ga morala toženka obvestiti o bistvenih sestavinah pogodbe o zaposlitvi in mu izročiti pisni predlog nove pogodbe tri dni pred njeno sklenitvijo. Ustnega obvestila o tem, da lahko podpiše novo pogodbo v prostorih generalštaba, ni mogoče enačiti s pisno ponudbo za sklenitev pogodbe. Nasprotuje zaključku sodišča, da ustno vabilo k podpisu nove pogodbe predstavlja pisno ponudbo ter uveljavlja, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem finančne stroke.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek v smislu kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na izostanek pisnega dokaza o vročitvi pisanja z vsemi sestavinami nove pogodbe o zaposlitvi. Razporeditev se nanaša na spremembo delovnega mesta kot sestavine pogodbe o zaposlitvi. Dejansko seznanitev tožnika s podaljšanjem zaposlitve na drugem ustreznem delu je mogoče dokazovati tudi s pričami, ki so bile vključene v liniji poveljevanja. Tožnika je poveljnik čete obvestil o možnosti razporeditve na drugo delo in načinu podpisa nove pogodbe o zaposlitvi v prostorih generalštaba, kar so poleg tožnika potrdile zaslišane priče. Sodba ima o tem ustrezne razloge in jo je mogoče preizkusiti.

7. Po prvem odstavku 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Posamezna vprašanja za nekatere javne uslužbence, med temi tudi za poklicne pripadnike Slovenske vojske ter javne uslužbence na obrambnem področju (tretji odstavek 22. člena ZJU), lahko posamezni zakoni urejajo drugače kot ZJU, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. V skladu s prvim odstavkom 88. člena Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nasl.) veljajo za delavce na obrambnem področju predpisi o javnih uslužbencih, če s tem zakonom ni določeno drugače. 8. Tožnik se v pritožbi glede sestavin pogodbe o zaposlitvi in roka za ponudbo pisnega predloga neutemeljeno sklicuje na 17. in 31. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). ZJU v 53. členu izrecno določa, da se glede sestavin pogodbe o zaposlitvi ne uporabljajo določbe splošnih predpisov o delovnih razmerjih, ZObr pa v 93. členu vsebuje posebno ureditev razporejanja oziroma nadaljevanja zaposlitve po dopolnjenem 45. letu starosti. Po tretjem odstavku 93. člena ZObr je treba vojaku, ki mu zaradi starosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni mogoče podaljšati, razporeditev na ustrezno delovno mesto ponuditi pisno, in sicer najmanj 15 dni pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Če vojak odkloni takšno razporeditev, mu po izteku pogodbeno dogovorjenega roka ne pripada pravica do odpravnine (sedmi odstavek 93. člena ZObr). Ker ZObr vsebuje posebno določbo o roku obveščanja o razporeditvi na drugo delovno mesto, uporaba navedenih določb ZDR-1 v tožnikovem primeru ne pride v poštev.

9. Glede na citirani določbi 93. člena ZObr sta za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine pomembni dve okoliščini: obvestilo tožnika o možnosti razporeditve na ustrezno delovno mesto in odklonitev. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka izpolnila svojo obveznost, ko je tožniku več kot 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka ponudila razporeditev na ustrezno delo v ministrstvu. Toženka je tožnika na običajen način (po liniji poveljevanja prek poveljnika čete) obvestila o tem, da je zanj pripravljen pisni predlog nove pogodbe o zaposlitvi, ki ga lahko podpiše v prostorih generalštaba. Ključno dejstvo spora je, da tožnik pripravljenega pisnega dokumenta ni podpisal, ker se je odločil za zaposlitev pri drugem delodajalcu. Toženka je dokazala, da tožnik ni imel namena nadaljevati zaposlitve pri toženki. Z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu je odklonil ponujeno razporeditev.

10. Ker tožnikov zahtevek že po temelju ni podan, je odpadlo dokazovanje višine odpravnine s postavitvijo izvedenca finančne stroke.

11. Glede na to, da niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspel. Tudi toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta vloga ni pripomogla k rešitvi spora (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).