Jedro

Načelo kontradiktornosti tudi v zapuščinskem postopku terja, da sodišče strankam omogoči, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, kar vsekakor velja tudi za v spis vloženo oporoko, ki posega v dedno pravico.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine ter za dedinjo po umrli L.V. na podlagi oporoke razglasilo hčerko S.M.M., ki deduje celotno zapuščino.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje zakoniti dedič sin pokojne L.V.. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da vse do sprejema sklepa o dedovanju ni bil seznanjen s tem, da je zapustnica napravila oporoko. Dediščino je sprejel z izjavo z dne 18. 8. 2020. Sodišče mu tudi ni vročilo zapisnika o razglasitvi oporoke niti ga ni priložilo k sklepu o dedovanju. Opozarja na določbo 165. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Kot nujni dedič je zagotovo imel pravico, da bi ga, kljub temu, da se zapuščinske obravnave ni udeležil, sodišče obvestilo, da je druga dedinja na obravnavo prinesla oporoko. Oporoko bi mu moralo vročiti in ga pozvati naj se izjavi, ali oporoko sprejema ali bo uveljavljal nujni delež. Kolikor je dedič še prava neuka stranka, mu nepoznavanje prava v zapuščinskem postopku ne sme škodovati in mu je sodišče dolžno razložiti vse okoliščine in posledice v zvezi s podajo dedne izjave. Poudarja, da mora sodišče v skladu z 12. členom ZPP prava neuko stranko opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP. Ker mu z nezakonitim postopanjem, zlasti z nevročitvijo oporoke ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ugotavlja, da je podana uveljavljena absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Upravičena je pritožbena graja, da je izdani sklep o dedovanju presenečenje, ker upošteva oporoko, ki jo je na zapuščinski obravnavi, katere se pritožnik ni udeležil, sodišču predložila druga dedinja.

5. Podatki spisa potrjujejo, da je bil pritožitelj - sin zapustnice sicer pravilno vabljen na obravnavo, na katero ni pristopil, ter da je sodišču pred tem posredoval pisno dedno izjavo, s katero se je priglasil k dedovanju. Ker je druga dedinja - hčerka zapustnice šele na zapuščinski obravnavi sodišču predložila oporoko, se seveda pritožnik o priznanju oporoke ni mogel izjasniti, in ker o obstoju oporoke ni bil seznanjen, tudi ne zahtevati nujnega deleža. 6. Določba 165. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) nalaga sodišču, da vodi postopek tako, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče po uradni dolžnosti zbira dejansko in dokazno gradivo, stranke pa sodelujejo le, v kolikor imajo za to interes. Sodišče pa mora pridobiti in razčistiti podatke, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva. Načelo kontradiktornosti tudi v zapuščinskem postopku terja, da sodišče1 strankam omogoči, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, kar vsekakor velja tudi za v spis vloženo oporoko, ki posega v dedno pravico.

7. V obravnavanem primeru bi zato sodišče moralo dediča, ki ga na zapuščinski obravnavi, kjer je bila sodišču predložena oporoka ni bilo, obvestiti o tej oporoki in mu omogoči, da se o njej izjavi2. Gre za odločilna dejstva, ki bi jih moralo sodišče razčistiti pred izdajo sklepa o dedovanju, ker vplivajo na višino dednih deležev oziroma dedno pravico strank. Glede na obrazloženo je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.

8. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče druge stopnje ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba najprej ugotoviti pravno odločilna dejstva, dedičema omogočiti izjavo o pravno relevantnih dejstvih glede priznanja oporoke oziroma uveljavljanja nujnega deleža in nato ponovno odločiti o zadevi. Če bi tak postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičema odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju. Razveljavitev tudi ne bo bistveno posegla v pravico do odločanja v razumnem roku.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 V zapuščinskem postopku je ob oficialnem načelu poudarjeno tudi preiskovalno načelo ter tudi načeli materialnega procesnega vodstva in pomoči prava neuki stranki. 2 Dr. Rijavec. V.: Dedovanje procesna ureditev, GV Ljubljana, 1999, stran 121.