Jedro

Res je sicer, da ni potrebno, da bi predlog v nepravdnem postopku vseboval določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev (prvi odst. 180. čl. ZPP), vendar pa mora obsegati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga. Nujna sestavina predloga v postopku za delitev skupnega premičnega premoženja je vsekakor opis premičnin, ki spadajo v skupno premoženje udeležencev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva v delu, ki se nanaša na premičnine razen regala Tarent T. hrast, vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, s katerim je drugič odločalo o razdružitvi skupnega premoženja udeležencev, sklenilo, da se premično premoženje z deležem obeh strank za vsako do ene polovice razdruži tako, da obdrži opremo v stanovanju na P... 35 v L... v izključni lasti, v posesti pa jo že ima, razen regala Tarent T. hrast, nasprotni udeleženec. Le-ta mora predlagateljici v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa izplačati znesek v višini ene polovice protivrednosti njenega deleža, to je 5.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Narodne banke RS na dan plačila z obrestmi po obrestni meri, ki jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih za zamudne obresti, pri čemer tečejo obresti od dneva izdaje sodne odločbe. Nasprotnemu udeležencu je še naložilo, da mora predlagateljici izročiti v izključno last in posest regal Tarent T. hrast, glede stroškov postopka pa je odločilo, da stroške za sodne takse nosita udeleženca vsak do ene polovice. Proti sklepu se je po odvetniku pritožil nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v bistvu ponovilo svojo odločitev, ki je bila sprejeta že s sklepom z dne 21.12.1999. Že v pritožbi z dne 11.1.2000 je nasprotni udeleženec poudaril, da s premičninami, ki so v solasti udeležencev, nima kaj početi, zato se zanje v razdružitvenem postopku ni potegoval. Nasprotni udeleženec je pripravljen iz množice skupnih premičnin sprejeti katerekoli premičnine, katerih vrednost ustreza njegovi idealni polovici, preostale pa naj ima predlagateljica. Pri tem pravico izbire prepušča njej. Nikakor pa ji ni pripravljen plačati niti tolarja, kaj šele protivrednost 5.000,00 DEM. Povsem nekorekten je očitek, da sodišče dejanskega stanja ni moglo ugotoviti zaradi pasivnosti nasprotnega udeleženca v tem postopku. Sodišče prve stopnje je očitno zamešalo vloge udeležencev, saj bi v razdružitvenem postopku moralo od predlagateljice zahtevati, da že v svojem predlogu postavi konkretiziran predlog za razdelitev solastnih premičnin, saj je bila predlagateljica tista, ki je postopek začela, ne pa nasprotni udeleženec. Pritožba je utemeljena. Uvodoma je treba opozoriti, da je sodišče prve stopnje o dajatvenem zahtevku na izročitev v izključno last in posest regala Tarent T. hrast pravnomočno odločilo že s sklepom z dne 21.12.1999, saj je višje sodišče odločbo razveljavilo le v drugem in tretjem odstavku, ne pa tudi v četrtem odstavku izreka. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno odločeno, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP). Kar zadeva ostale premičnine, je ponoviti že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15.3.2000, opr. št. I Cp 413/2000, navedeno materialnopravno podlago, ki jo vsebuje prvi in drugi odst. 128. čl. in 130. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP). V postopku za delitev skupnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe postopka za delitev stvari v solastnini. Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (prvi odst. 122. čl. ZNP). Če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeni večji interes za stvar oziroma za stvari, sodišče odloči, da dobi to stvar oziroma stvari ta solastnik (tretji odst. 122. čl. ZNP). Če interesa za premičnine v okviru skupnega premoženja ne zatrjuje noben udeleženec, to še ne izključuje fizične delitve, upoštevajoč pri tem merilo velikosti deležev udeležencev. Seveda pa takšno izhodišče narekuje, kot pravilno opozarja nasprotni udeleženec v pritožbi, ravnanje predlagateljice v tem predlagalnem postopku (2. čl. ZNP) v skladu z 21. čl. ZNP. Res je sicer, da ni potrebno, da bi predlog v nepravdnem postopku vseboval določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev (prim. prvi odst. 180. čl. ZPP), vsekakor pa mora obsegati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga. Takšna nujna sestavina predloga v postopku za delitev skupnega premičnega premoženja pa je prav gotovo natančen opis premičnin, ki se nahajajo v stanovanju na P... 35 v L.... Šele takšna individualizacija predloga v objektivnem smislu s strani predlagateljice bo omogočila sodišču prve stopnje, da odloči o fizični delitvi premičnin, ki predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Ker je v nakazani smeri dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tudi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP) poskrbeti, da bo predlagateljica dopolnila svoje nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih, nato pa ponovno odločiti o dodelitvi posameznih premičnin, ki spadajo v skupno premoženje.