Jedro

Pri odločanju o zakonitosti ukrepa urbanističnega inšpektorja, izdanega po 74. členu ZUN je pomembna le ugotovitev, da se gradi brez lokacijskega dovoljenja, ne pa motivi, ki so investitorja vodili pri gradnji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane z odločbo št. 356.2-472/92-6/VJ z dne 5.5.1992 tožnikoma naložila, da takoj po prejemu te odločbe ustavita gradnjo stanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 9,00 x 9,60 m na parc. št. 197/1 in 198 k.o. Šinkov turn, dokler si ne pridobita lokacijskega dovoljenja in da morata v roku enega meseca zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Urbanistični inšpektor je ob ogledu 26.8.1992 ugotovil, da sta tožnika nadaljevala z gradnjo in sicer sta sezidala obodno in predelno kletno zidovje (zapisnik o ponovnem inšpekcijskem pregledu objekta 26.8.1992), zato je urbanistična inšpekcija z odločbo z dne 27.8.1992 odredila, da morata tožnika v roku 5 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjski objekt ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Zoper to odločbo sta tožnika vložila pritožbo, v kateri navajata, da sta vložila vlogo za lokacijsko dovoljenje in da si je odgovorna oseba Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Šiška ogleda parceli št. 197/1 in 198 ter povedala, da bi lahko po predloženi dokumentaciji izdala lokacijsko dovoljenje, če se sosedje ne bi protivili. Zaradi spoznanja, da lokacijskega dovoljenja še nekaj časa ne bo, sta bila prisiljena zidati hišo. Pristala sta tudi, da se sporna pot vpiše v zemljiško knjigo, zato menita, da sedaj ni ovire za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Tožena stranka je z odločbo št. 356-10-249/92/MŠ/MR z dne 24.12.1992 pritožbo zavrnila, ker da je izpodbijana odločba izdana na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker sta tožnika po vročitvi inšpekcijske odločbe z dne 5.5.1992 z deli nadaljevala, zato pritožbene navedbe niso pravno pomembne za rešitev te zadeve.

Tožnika sta zoper tako odločbo dne 26.2.1993 vložila tožbo, v kateri navajata, da je njuna zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena, ker da sta začela z nadomestno gradnjo prej, preden sta porušila obstoječi stanovanjski objekt na parc. št. 198 k.o. Šinkov turn. Z gradnjo sta začela v prepričanju, da za izdajo lokacijskega dovoljenja ni ovir. Dalje v tožbi opisujeta spore v zvezi s potjo in ovire, ki so se pojavile v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja. Tožnika predlagata, da se tožbi ugodi in odpravita upravni odločbi ter izda lokacijsko dovoljenje.

Tožena stranka je 23.6.1993 dostavila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri svoji odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V času izdaje izpodbijane odločbe je še veljala določba 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93), ki je določala, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na območju, kjer je sicer graditev dovoljena, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila. Investitor mora za lokacijsko dovoljenje zaprositi ali priglasiti graditev v enem mesecu po izdanem ukrepu urbanističnega inšpektorja. Če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu urbanističnega inšpektorja, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma izdajo potrdila zavrne, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške, ter vzpostavi prejšnje stanje.

V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tožnika nadaljevala z gradnjo brez lokacijskega dovoljenja. To izhaja iz zapisnika o ponovnem inšpekcijskem pregledu objekta 26.8.1992, kot tudi iz navedb tožnikov v tožbi. Za izdajo izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa so tako bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ob navedeni zakonski ureditvi in glede na ugotovljeno dejansko stanje, so za odločitev pravno nepomembni razlogi, s katerimi tožnika opravičujeta nadaljevanje gradnje, zato jih sodišče ni moglo upoštevati.

Glede na navedeno je tožba neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije skladno z 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).