Jedro

Sodišče, ki je v izpodbijani pravnomočni sodbi ponovno upoštevalo kazen, določeno obsojencu s pogojno obsodbo, ki je že bila upoštevana pri določitvi enotne kazni v drugi sodbi, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi drugega odstavka 53. člena v zvezi s četrtim odstavkom 52. člena in 47. členom KZ.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se ne upošteva pogojna obsodba, izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006 in da se obsojencu enotna kazen ne določi.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo II K 352/2006 z dne 11.11.2008 obsojenega B.M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (KZ). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen osem mesecev zapora ter mu, upoštevaje kazen deset mesecev zapora določeno v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006, določilo enotno kazen eno leto in pet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Sodba je dne 20.11.2008 postala pravnomočna.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec H.J. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da je sodišče v izpodbijani sodbi z odločbo o sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi drugega odstavka 53. člena v zvezi s četrtim odstavkom 52. člena in 47. členom KZ. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremeni tako, da obsojenemu B.M. ne izreče enotne kazni (z upoštevanjem pogojne obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 346/2004 z dne 13.10.2006), temveč le pogojno obsodbo, v kateri se mu določi kazen osem mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne stori novega kaznivega dejanja.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v odgovor poslana obsojencu, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja, sme v skladu z določbo četrtega odstavka 52. člena KZ za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo, določi po pravilih o steku (47. člen KZ) enotno kazen za prej storjeno in za novo kaznivo dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let in se šteje od pravnomočnosti nove sodbe.

5. V obravnavanem primeru je bil obsojenec s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006 spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in posebnim pogojem, da oškodovancu povrne pripadajoči del premoženjske koristi. S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 370/2006 z dne 6.12.2007 (s katero je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 221. člena in več kaznivih dejanj tatvine po drugem in prvem odstavku 211. člena KZ) mu je bila določena enotna kazen eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo štiri leta in posebnim pogojem, da oškodovancem povrne premoženjsko korist. Pri določitvi enotne kazni je sodišče v tej sodbi upoštevalo tudi kazen deset mesecev zapora v pogojni obsodbi, izrečeni s prej navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je v izpodbijani sodbi pri določitvi enotne kazni eno leto in pet mesecev zapora upoštevalo kazen deset mesecev zapora, ki je bila določena v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006. 6. Glede na opisana relevantna dejstva vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno opozarja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v izpodbijani sodbi storilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, saj ni upoštevalo, da je bila pogojna obsodba iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006, že upoštevana v sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 370/2006 z dne 6.12.2007. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je bila ista pogojna obsodba v kasnejših sodbah upoštevana dvakrat; prvič (utemeljeno) v navedeni sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, drugič pa v izpodbijani sodbi, s katero je sodišče, ker je to pogojno obsodbo ponovno upoštevalo in določilo enotno kazen, v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi drugega odstavka 53. člena v zvezi s četrtim odstavkom 52. člena in 47. členom KZ.

7. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da se v izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva pogojna obsodba, izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 346/2004 z dne 13.10.2006 in da se obsojencu enotna kazen ne določi (prvi odstavek 426. člena ZKP).