23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 31/2002 z dne 22. 4. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je bila leta 1947 obsojena zaradi kaznivega dejanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45, in Uradni list FLRJ, št. 59/46 – v nadaljevanju ZKND). Sodišče ji je izreklo kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo deset mesecev. Zoper takšno sodbo je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo, saj je že iztekel rok za njeno vložitev po tedaj veljavnem 559. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). ZKP je v 559. členu določal, da je zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP (pred 1. 1. 1995), mogoče vložiti v roku dveh let po uveljavitvi zakona.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča je pritožnica vložila ustavno pritožbo. V njej izpodbija stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče ob njenem sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98, in OdlUS VII, 195), v kateri je Ustavno sodišče v 21. točki obrazložitve zakonodajalca pozvalo, naj podaljša rok iz 559. člena ZKP. Opozarja tudi na pravico do rehabilitacije iz 30. člena Ustave, ki po njenem mnenju zakonodajalcu ne daje možnosti za časovno omejitev te pravice. Meni, da Vrhovno sodišče zahteve za varstvo zakonitosti ne bi smelo zavreči, temveč bi lahko odločanje o njej prekinilo do podaljšanja roka s strani zakonodajalca ali pa bi Ustavnemu sodišču samo predlagalo oceno ustavnosti 559. člena ZKP. Izpodbijani sklep naj bi bil zato v nasprotju s človekovimi pravicami iz 14., 22. in 30. člena Ustave in bi ga bilo treba razveljaviti.

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Državni zbor je na seji dne 28. 10. 2005 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05 – v nadaljevanju ZKP-G). Zakon je pričel veljati 26. 11. 2005. Iz prvega in drugega odstavka 20. člena ZKP-G med drugim izhaja, da bodo osebe, obsojene na temelju ZKND, lahko vložile zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo in zoper kazenski postopek, ki je tekel pred njo, do 31. 12. 2008. V četrtem odstavku 20. člena ZKP-G pa je določeno, da se lahko zahteve za varstvo zakonitosti, ki so bile zavržene kot prepozne zaradi izteka roka iz 559. člena ZKP, ponovno vložijo.

5.Predpis, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, je bil z uveljavitvijo ZKP-G torej spremenjen oziroma dopolnjen tako, da bo pritožnica zahtevo za varstvo zakonitosti lahko ponovno vložila. Glede na to pritožnica nima več pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče pa je zato njeno ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer