Jedro

Organ, ko je zavrgel prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje RS, ni odločil o predlagani izločitvi, v obrazložitvi pa ni obrazložil zavrženje prošnje za odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje. Delegacija pristojnosti je drug pravni inštitut kot izločitev. Ker se obrazložitev ne da preizkusiti, jo je sodišče moralo odpraviti.

Organ bi moral o izločitvi odločiti pred izdajo odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa organ o predlagani izločitvi ni odločil pred odločitvijo o glavni stvari - prošnji za BPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 483/24 se odpravita in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo in sklepom zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe ter pobude za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena ZPP in brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev revizije zoper odločitev Višjega sodišča v Ljubljani II CP 2032/2022 z dne 28. 11. 2023 (prva točka izreka) ter zavrgla prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje RS (druga točka izreka). V zvezi z ustavno pritožbo se organ sklicuje na prvi odstavek 51.člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ki določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, To pomeni tudi, da je treba pravna sredstva izčrpati po vsebini, kar pa tožnik ni storil. V zvezi z predlogom za vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II CP 2032/2022 z dne 28. 11. 2023 navaja, da je bilo o tožnikovi prošnji že odločeno z odločbo Bpp 118/2024 z dne 6. 2. 2024 in prošnja zavrnjena, tožnik je ponovno prošnjo vložil šele z dopolnitvijo prošnje dne 2. 9. 2024, predlog za dopustitev pa bi moral vložiti najkasneje do 7. 2. 2024, torej bi bil njegov predlog kot prepozen zavržen. V zvezi s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 86. člena ZPP pa meni, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Namreč določba nima neposrednega učinka za prosilčev pravni položaj, ker gre za del splošnega akta, to je ZPP. V zvezi z drugo točko izreka pa organ navaja, da tožnik ni izkazal razlogov za izločitev po 35. členu ZUP in ne po 37. členu ZUP, ker bi moral navesti okoliščine, zaradi katerih je po njegovem mnenju podan razlog za izločitev. Dokazno breme je na njem, zgolj izražanje, nestrinjanje z odločitvami sodišč, brez razlogov, pa pomeni, da je njegova prošnja nedovoljena.

2.Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), in po mnenju tožnika zaradi suma kaznjivih dejanj sodišča. Predlaga zaslišanje tožnika in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ogled poplavne škode, odpravo izpodbijane odločbe in odstop ministrici za pravosodje kot pristojni za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ter nato odstop prošnje z dne 19. 2. 2024 novemu in nepristranskemu organu za BPP. Organ tožniku krati pravico do nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči, zaradi neupoštevanja sodnih rubežev na invalidsko pokojnino. Izpolnjevanje pogojev za dodelitev nujne in izjemne BPP je naslovnemu sodišču znano iz dokazov v zadevi I U 1267/2021. V zvezi z drugo točko izreka navaja, da zaradi očitne dolgoletne pristranskosti Urada za BPP, ki ga zastopa predsednik Okrožnega sodišča, je na podlagi 37. in 38. člena ZUP in na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča podal predlog za njegovo izločitev, katerega pa je A. A. kot vodja organa za BPP protizakonito zavrnil. Po sklepu Vrhovnega sodišča I Upr 4/2023 z dne 11. 5. 2023 je namreč v postopkih BPP, za izločitev in prenos pristojnosti, pristojno Ministrstvo za pravosodje. Iz odločbe je razvidno, da je z nedopustnim ravnanjem in ignoranco splošno znanih dejstev in ustavnih pravic iz 14, 15, 18, 22 in 23. člena tožniku kratena dostopnost do Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Tožnik dolgoletno zavračanje šteje kot žalitve, kar je po 266. členu KZ1 kaznivo.

3.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4.Tožba je utemeljena.

5.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba in sklep toženke, izdane v postopku BPP.

6.Iz II. točke izreka izhaja, da je toženka zavrgla prošnjo prosilca v delu, ki se nanaša na odstop prošnje za reševanje ministrici za pravosodje, kar je v obrazložitvi utemeljila na podlagi 35. in 37. člen ZUP, ki obravnavata inštitut izločitve. V zvezi s 37. členom ZUP poudarja, da bi moral tožnik navesti "druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe", dokazno breme pa je v tem primeru na strani stranke. Glede na navedeno, torej organ z II. točko izreka, ko je zavrgel prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje RS, ni odločil o predlagani izločitvi, v obrazložitvi pa ni obrazložil zavrženje prošnje za odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje. Delegacija pristojnosti je drug pravni inštitut kot izločitev. Ker se obrazložitev ne nanaša na odločitev v II. točki izreka, jo je že iz razloga, ker se je ne da preizkusiti, sodišče moralo odpraviti - 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.

7.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in sklepa izhaja, da je organ obravnaval predlog za izločitev predstojnika, tožnik v tožbi navaja, da predsednika A. A. Ker iz obrazložitve izhaja, da naj bi tožnik v predlogu za izločitev ne navedel "drugih okoliščin, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti", torej tožnikova zahteva ni imela vseh obveznih sestavin in je šlo za nepopolno vlogo, katere dopolnitev bi organ moral zahtevati v skladu s splošnimi pravili ZUP (67. člen ZUP).

8.V drugem odstavku 37. člena ZUP je določeno, kako mora ravnati uradna oseba v obdobju od vložitve zahteve za njeno izločitev do izdaje sklepa o tem. Če izločitev zahteva stranka, lahko uradna oseba opravlja le nujna procesna dejanja. Vprašanje v obravnavani zadevi, ko je s I. točko izreka odločeno o prošnji tožnika za dodelitev BPP pa je, ali je smela uradna oseba, ko je bil sprožen postopek za njeno izločitev, v okviru nujnih dejanj, tudi odločiti v zadevi. V skladu s stališčem Ustavnega sodišča v zadevi Up-365/05 z dne 6. 7. 2006 sodišče meni, da bi moral organ o izločitvi odločiti pred izdajo odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa organ o predlagani izločitvi ni odločil pred odločitvijo o glavni stvari - prošnji za BPP, zato je sodišče iz razloga kršitve določb postopka odpravilo tudi I. točko izreka izpodbijanega akta.

9.Tožena stranke je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek, sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 37, 37/2, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.