7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 175/2004 z dne 18. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za razveljavitev odločb tožene stranke (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) in tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri pritožniku podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic nesreče pri delu. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Izpodbijani sodbi očita, da je neobrazložena. Vrhovno sodišče naj ne bi pojasnilo, na kateri del revizije se nanaša očitek, da poskuša pritožnik prek zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z revizijo izpodbijati dejansko stanje. S tem naj bi bil kršen 324. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), posledično pa tudi 2. in 22. člen Ustave. Prav tako naj se Vrhovno sodišče ne bi opredelilo do pritožnikovega očitka o kršitvi 12. člena ZPP. S kršitvijo te zakonske določbe naj bi bil kršen tudi 14. člen Ustave. Člen 22 Ustave naj bi Vrhovno sodišče kršilo tudi s tem, ko naj bi v sklepu št. VIII Ips 20/2002 o bistvenem vprašanju za odločitev v tej zadevi (vzroku zdrsa vretenca) zavzelo drugačno stališče kot v tej zadevi. Vrhovnemu sodišču tudi očita, da je v nasprotju s tretjim odstavkom 370. člena ZPP samo ugotavljalo dejansko stanje. Napačna naj bi bila tudi odločitev o revizijskem očitku pritožnika, da sodišče ni v celoti odločilo o njegovih tožbenih zahtevkih, ki naj bi ga Vrhovno sodišče obravnavalo kot prekoračitev tožbenega zahtevka. Zato naj z izpodbijano odločbo ne bi bilo v celoti odločeno o pritožnikovem zahtevku, kar naj bi pomenilo kršitev 23. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zgolj z navedbami o kršitvah 12. in 324. člena ter tretjega odstavka 370. člena ZPP, ki po vsebini pomenijo očitek nepravilne uporabe procesnega prava, zato pritožnik ne more utemeljiti ustavne pritožbe. Enako velja za navedbe pritožnika, da je Vrhovno sodišče napačno odločilo o njegovem očitku, da ni bilo odločeno o vseh njegovih tožbenih zahtevkih, s tem ko ga je opredelilo kot očitek o prekoračitvi tožbenega zahtevka. V zvezi s slednjim očitkom Ustavno sodišče tudi ugotavlja, da nima podlage v izpodbijani sodni odločbi. Iz obrazložitve te sodbe namreč izhaja, da je sodišče zatrjevano kršitev opredelilo kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Glede na to pa se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeliti do očitka pritožnika o posledični kršitvi pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Glede očitka o kršitvi 14. člena Ustave, ki naj bi jo povzročila kršitev 12. člena ZPP, pa je mogoče ugotoviti, da ga pritožnik ne utemelji. Zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

4.Očitki o domnevni neobrazloženosti izpodbijane sodbe oziroma o tem, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do pritožnikovih revizijskih navedb, bi lahko bili relevantni z vidika kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Iz te pravice izhaja tudi obveznost sodišča, da se v obrazložitvi odločbe opredeli do navedb strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene in niso očitno neutemeljene. Očitek pritožnika, da iz sodbe Vrhovnega sodišča ni razvidno, na kateri del revizije se nanaša očitek, da poskuša pritožnik preko zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z revizijo izpodbijati dejansko stanje, s katerim pritožnik smiselno uveljavlja, da mu ni bilo odgovorjeno na vse revizijske navedbe, ni utemeljen. Iz izpodbijane sodbe namreč dovolj jasno izhaja, da izpodbijanje dejanskega stanja Vrhovno sodišče pritožniku očita v zvezi z revizijsko grajo nasprotij v izvedenskem mnenju. Neutemeljen je tudi očitek pritožnika, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do revizijskih navedb o kršitvi 12. člena ZPP. Vrhovno sodišče se je do tega očitka opredelilo, pri čemer je štelo, da upoštevaje izvedensko mnenje ni bilo razloga za poučevanje pritožnika s strani sodišča. Nestrinjanje pritožnika s takšnim stališčem Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti zatrjevane kršitve.

5.Tudi z očitkom, da je Vrhovno sodišče pri odločanju v tej zadevi glede bistvenega vprašanja zavzelo drugačno stališče kot v zadevi št. VIII Ips 20/2002, pritožnik ne more utemeljiti kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica je sicer lahko kršena tudi, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa zgolj s sklicevanjem na eno samo odločbo Vrhovnega sodišča pritožnik ne more izkazati obstoja ustaljene sodne prakse. Glede na to se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali pritožnik z omenjenim očitkom sploh zatrjuje neenako uporabo prava v istovrstnih primerih, na kar se nanaša ta pravica.

6.Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan