Jedro

Sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da je bila pravda začeta o pranvomočno razsojeni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo kot nedovoljeno. V obrazložitvi je navedlo, da je bilo o zahtevku tožnika v celoti odločeno s pravnomočnima sodbama istega sodišča opr. št. P 55/82 in P 204/90. Proti sklepu se pritožuje tožnik brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje protipravno izdalo sklep o zavrženju tožbe. Meni, da ima pravico do vrnitve zlatega nakita ter 800 DEM, ki je njegova lastnina in je po oceni zlatarja J. vreden 3.500.000,00 SIT. Ob smrti njegove žene je I. T. odnesla dne 15.2.1979 iz hiše nakit in 800 DEM. Pritožnikove navedbe temeljijo na verodostojnih računih in želi, da jih sodišče pregleda in ugotovi, kdo je po krivici oškodovan. Po mnenju pritožnika ni dolžan plačati sodne takse v znesku 64.515,20 SIT (pravilno: stroškov pravdnega postopka toženke), ker zahteva svojo lastnino. Z mesečno pokojnino 58.074,00 SIT in varstvenim dodatkom pa pritožnik tudi ne zmore tega plačila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l.RS, št.26/99), po kateri sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Kot je razvidno iz priloženih spisov opr. št. P 55/82 in opr. št. P 204/90, je sodišče prve stopnje o vsebinsko enakem zahtevku zaradi vračila nakita in 800 DEM, ki ga uveljavlja tožnik v tej pravdi, že odločilo s pravnomočnima sodbama v navedenih pravdnih postopkih. To pa pomeni, da tožnik pred sodiščem ne more več s tožbo ponovno zahtevati vrnitve identičnih stvari (glede na tožbeni predlog), o katerih je v prejšnjih postopkih sodišče prve stopnje meritorno odločilo s pravnomočno zavrnitvijo zahtevkov na vračilo istih stvari. Ob ugotovitvi, da je bila pravda začeta o pravnomočno razsojenem zahtevku, je sodišče prve stopnje s sklepom pravilno zavrglo tožbo kot nedovoljeno. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpodbija tudi odločitev o stroških. Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške. Sodišče prve stopnje je torej pravilno s sklepom zavezalo tožnika, ki s tožbo ni uspel, da toženki povrne priznane ji pravdne stroške v znesku 64.515,20 SIT. Po uradni dolžnosti upoštevni razlogi niso podani (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožnika na podlagi določbe 2. točke 365. člena zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu z določbo prvega odstavka 360.člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 350.člena ZPP in 366.členom ZPP sodišče druge stopnje v obrazložitvi sklepa ni presojalo navedb pritožbe, ki niso odločilnega pomena za pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.