Jedro

Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ker je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožniku, ki v pravdi vztraja. Na strani tožeče stranke ni posebnih predpostavk za naknadno sosporništvo tako kot v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani. Pogoj za dovoljenost naknadnega sosporništva na aktivni strani je le izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 191. člena ZPP, torej, da so pristopili tožnik in prvotni tožnik v sosporništvu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se prvo, drugo in četrto do devetotožeči stranki dopusti vstop v pravdo na strani tožeče stranke glede ugotovitvenega dela tožbenega zahtevka, v odločitvi o stroških (3. točka izreka sklepa) pa se razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba (glede odločitve o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in glede nedopustitve vstopa v pravdo glede dajatvenega dela tožbenega zahtevka) zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, prvo, drugo in četrto do deveto tožeče stranke, odločilo da se jim ne dopusti vstop v pravdo na strani tožeče stranke in jim naložilo, da drugo toženi stranki povrnejo stroške v znesku 280,91 EUR.

2.Proti takšni odločitvi so prvo, drugo in četrto do devetotožniki vložili pravočasno pritožbo, s katero uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa njihov vstop v pravdo. Navaja, da se njihovemu pooblaščencu res lahko očita, da resničnosti preklica ni preveril še na spletni strani sodišča, vendar pa je treba poudariti, da je obvestilu o preklicu verjel in da glede na predhodno utečeno prakso v zvezi s preklici po telefonu, ni imel razloga za sumničavost, zato se je tudi zgodilo, da je dal spis na stran in ob oblici drugega dela spregledal, da telefonskemu preklicu ni sledilo še faksirano sporočilo. Kar se mu lahko očita je, da ni preveril resničnosti preklica, ne pa da je kriv, ker ni pristopil na narok. Nepravilno pa je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da pritožnikom ne dopusti vstopa v pravdo. ZPP ne vsebuje določila, da sodišče odloča o tem, ali bo novim tožnikom dovolilo vstop v pravdo. Napačna je razlaga sodišča prve stopnje, da tožniki niso novi tožniki v smislu določbe 191. člena ZPP. To, da je bil nekdo nekoč prej v isti pravdi že tožnik, ne igra nobene vloge.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga pritožnikov za vrnitev v prejšnje stanje. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je upravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev. Pritožniki niso uspeli dokazati, da njihov pooblaščenec ni pristopil na narok zato, ker naj bi s sodišča prejel telefonsko obvestilo o preklicu naroka. Pravilen pa je tudi očitek sodišča prve stopnje pooblaščencu tožnikov, da ni izkazal zahtevane skrbnosti, ker „obvestila“ o preklicu naroka ni preveril pri sodišču, potem, ko od sodišča ni prejel običajnega preklica naroka po faksu. Ker je pooblaščenec tožnikov odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, za njegovo razbremenitev ne zadošča pritožbena trditev, da je omenjenemu sporočilu pač verjel. Ker mora stranka trpeti posledice zamude, ki jo je zakrivil njen odvetnik, je bilo treba pritožbo tožnikov v tem delu zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5.Zaradi nepristopa prvo, drugo in četrto do devetotožeče stranke na narok za glavno obravnavo je nastopila domneva umika tožbe. Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ker je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožniku, ki v pravdi vztraja. Na strani tožeče stranke ni posebnih predpostavk za naknadno sosporništvo tako kot v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani. Pogoj za dovoljenost naknadnega sosporništva na aktivni strani je le izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 191. člena ZPP, torej, da so pristopli tožnik in prvotni tožnik v sosporništvu. V obravnavani zadevi so pristopli tožniki in prvotna tožnica materialni sosporniki, saj gre za pravne naslednike denacionalizacijskih upravičencev. Ker je tako, se lahko pridružijo prvotni tožnici glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na ugotovitev, da je pogodba o neodplačnem prenosu nepremičnin, ki sta jo sklenili toženi stranki, nična. Ne morejo pa se pridružiti tožnici glede tistega dela tožbe, s katerim ta zahteva odškodnino od tožene stranke v višini 10.968,75 EUR, ki ustreza njenemu dednemu deležu po pokojnih upravičencih I. in I. J.. Šele z vložitvijo ustrezne dajatvene tožbe na plačilo odškodnine bi lahko v obravnavani zadevi nastalo naknadno sosporništvo na aktivni strani. Prvotna tožnica je sicer po presumiranem umiku tožbe spremenila tožbo, vendar pa prvostopenjsko sodišče o dovoljenosti spremembe tožbe še ni odločalo.

6.Ker obstoje pogoji za pridružitev tožnikov prvotni tožnici le glede ugotovitvenega dela tožbe, je bilo treba o pridružitvi tožnikov prvotni tožnici odločiti kot izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

7.Delna sprememba izpodbijanega sklepa je pogojevala tudi razveljavitev stroškovne odločitve. Odločitev o stroških drugo tožene stranke bo predmet končne odločitve v pravdi.