Jedro

Iz 254. člena ZFPPIPP ne izhaja, da nezapadle terjatve do stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka zapadejo.

Če dolžnik obveznosti ne izpolni v času, ki je določen za njeno izpolnitev, dospela obveznost zapade in s tem pridobi upnik pravico, da od dolžnika zahteva njeno izpolnitev.

Če dolžnikova obveznost še ni zapadla, to ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, pač pa le, da je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti dolžnikove obveznosti ali z drugimi besedami, dokler ne zapade dolžnikova obveznost, upnik nima pravice zahtevati izpolnitve iste obveznosti od poroka.

Sodišče ne presoja zapadlosti terjatve na dan vložitve tožbe, pač pa na dan zaključka glavne obravnave.

V primeru, ko se nad solidarnim porokom začne stečajni postopek, upniku ni mogoče odreči pravice, da prijavi nezapadlo terjatev do poroka in da se ta terjatev tudi preizkusi in iz stečajne mase plača.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 4.761,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2014 do plačila (1. točka izreka) in da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 569,15 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka, zmotno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izvršljivosti sodbe dalje do plačila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretnem primeru je tožeča stranka s tožbo uveljavljala terjatev, ki je bila v postopku osebnega stečaja s strani upravitelja prerekana. Pravni temelj terjatve predstavlja izjava tožene stranke o solidarnem poroštvu za obveznost dolžnika (D., v nadaljevanju dolžnik), da upniku vrne kredit na podlagi Kreditne pogodbe z dne 10. 7. 2014 (v nadaljevanju Pogodba). Upravitelj je terjatev prerekal iz razloga, ker terjatev zoper glavnega dolžnika še ni zapadla. S poroštveno pogodbo se namreč porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ).

6. Tožeča stranka dejstvu, da terjatev na podlagi Pogodbe še ni zapadla, ni nasprotovala. V tožbi je navedla pravilno stališče, da (ne)zapadlost terjatve na dan začetka stečajnega postopka nad dolžnikom praviloma vpliva zgolj na obračunavanje obresti (v skladu z 256. in 257. členom ZFPPIPP). S prvo pripravljalno vlogo z dne 15. 4. 2015 je za obrestni del zahtevka utesnila tožbeni zahtevek in zahtevala, da naj sodišče ugotovi le obstoj terjatve v višini 4.761,54 EUR glavnice, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, v razlogih sodbe pa tudi ni navedlo, zakaj navedene pripravljalne vloge ni upoštevalo. Iz stališča, da je celotna terjatev tožeče stranke do tožene stranke na dan začetka stečajnega postopka (11. 8. 2014) zapadla, izhaja, da je na tej podlagi sodišče prve stopnje ugotovilo zamudo tožene stranke od dneva začetka stečajnega postopka in da je zato tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od 11. 8. 2014 do plačila. Tako stališče, oprto na 254. člen ZFPPIPP pa je zmotno, ker iz 254. člena ZFPPIPP ne izhaja pravilo, da nezapadle terjatve do stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka zapadejo. Zato je tudi sicer odločitev iz 1. točke izreka sodbe o zamudnih obrestih (kot posledici zamude s plačilom glavnice) materialnopravno zmotna.

7. Glede obveznosti solidarnega poroka se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na določbo tretjega odstavka 1019. člena OZ, po kateri odgovarja solidarni porok upniku za celo obveznost in ki daje upniku upravičenje, da zahteva njeno izpolnitev od poroka. Obveznost poroka pa je, da upniku izpolni veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ).

Glede veljavnosti obveznosti Pogodbene obveznosti nastanejo s sklenitvijo pogodbe. Obravnavana obveznost glavnega dolžnika na podlagi Pogodbe je vrnitev kredita in ta obveznost je veljavna.

Glede zapadlosti obveznosti Čas izpolnitve pove, kdaj se mora obveznost izpolniti (289. člen OZ). Če dolžnik obveznosti ne izpolni v času, ki je določen za njeno izpolnitev, dospela obveznost zapade in s tem pridobi upnik pravico, da od dolžnika zahteva njeno izpolnitev. Od dolžnika ima torej upnik pravico zahtevati plačilo terjatve, ko poteče čas, ki ga ima dolžnik na voljo za izpolnitev obveznosti in če v tem času dolžnik svojih obveznosti ne plača. Enako velja v razmerju med upnikom in porokom. To pomeni, da ima v primeru solidarnega poroštva upnik pravico do sodnega uveljavljanja terjatve zoper dolžnika in (ali) poroka takrat, ko neuspešno poteče čas, v katerem mora dolžnik izpolniti svojo terjatev (zapadlost).

8. Dano poroštvo toženo stranko zavezuje k izpolnitvi veljavne in zapadle obveznosti iz Pogodbe. Če dolžnikova obveznost še ni zapadla, to ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, pač pa le, da je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti dolžnikove obveznosti ali z drugimi besedami povedano, dokler ne zapade dolžnikova obveznost, upnik nima pravice zahtevati izpolnitve iste obveznosti od poroka. Navedeno materialnopravno pravilo se odraža tudi v pravilih pravdnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Iz navedenega pravila izhaja, da sodišče ne presoja zapadlosti terjatve na dan vložitve tožbe pač pa na dan zaključka glavne obravnave.

9. Smiselno navedenemu pravilu ZPP, tudi v primeru, ko se nad solidarnim porokom začne stečajni postopek, upniku ni mogoče odreči pravice, da prijavi nezapadlo terjatev do poroka in da se ta terjatev tudi preizkusi in iz stečajne mase plača (glej 257. člen ZFPPIPP (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)). Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev zapadla na podlagi 254. člena ZFPPIPP, kar je obrazloženo že v 6. točki te obrazložitve.

10. Dolžnik se je s Pogodbo zavezal plačevati anuitete v skladu z amortizacijskim načrtom. Zaradi pravne posledice začetka stečajnega postopka iz 254. člena ZFPPIPP o pretvorbi občasnih dajatvenih terjatev je upnik utemeljeno pretvoril 18 mesečnih obrokov po 261,12 EUR na dan začetka stečajnega postopka v enkratno denarno terjatev. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo višino (nezapadle) terjatve na dan začetka stečajnega postopka. Zmotno pa njene višine ni presojalo na dan zaključka glavne obravnave, čeprav je to dejstvo za odločitev pomembno. Pritožnica utemeljeno opozarja na neskladje med razlogi sodbe, iz katerih izhaja ugotovitev, da glavni dolžnik izpolnjuje obveznosti po Kreditni pogodbi in odločitvijo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v enaki višini kot je obstajala po stanju kreditne kartice do glavnega dolžnika na dan 31. 7. 2014. Ker je značilnost poroštva akcesornost, kar med drugim pomeni, da porokova obveznost ne sme biti večja od obveznosti glavnega dolžnika (1017. člen OZ), je pomembno, za koliko se je zmanjšala obveznost glavnega dolžnika. Za kolikor se je zmanjšala obveznost glavnega dolžnika, se zmanjša tudi porokova obveznost. Sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

11. S tem se izkaže, da je pritožba utemeljena. Ker glede na okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka (potrebno bo postopanje prvostopenjskega sodišča v skladu z 286.a členom ZPP), je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).