- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 886/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.886.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Procesna legitimacija nasprotne stranke v postopku glede sodnih taks.Ali ima nasprotna pravdna stranka pravico sodelovati v postopku glede sodnih taks?
- Narava razmerja v postopku oprostitve plačila sodnih taks.Kako se opredeljuje razmerje med taksnim zavezancem in državo ter kakšne so pravice nasprotne stranke?
- Vpliv odločitev na pravice nasprotne stranke.Ali odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks vpliva na pravice nasprotne stranke?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Nasprotna pravdna stranka ni subjekt javnopravnega taksnega razmerja. Zato ni procesno legitimirana za sodelovanje v postopku glede sodnih taks. Čeprav je prvo sodišče njen predlog za razveljavitev taksne oprostitve kljub temu obravnavalo (in ga zavrnilo), zato njena pritožba ni dovoljena (ker ni stranka tega postopka).
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotožene stranke za razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 5. 3. 2010. 2. Proti sklepu vlaga pritožbo prvotožena stranka. Sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlog za oprostitev plačila sodnih taks nazadnje zavrnjen. Zaradi narave odločitve sodišče vsebinskih pritožbenih navedb ne bo povzemalo.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Taksna obveznost se nanaša na razmerje med taksnim zavezancem na eni ter državo na drugi strani. Plačilo takse je dajatev, ki je po svojem bistvu podobna plačilu davka ali carine. Gre za javnopravno in ne za zasebnopravno razmerje. Nasprotna pravdna stranka ni subjekt tega javnopravnega razmerja. Tako tudi ni subjekt postopka oprostitve plačila sodnih taks. Odločitev v tem postopku v njen položaj (njene pravice in dolžnosti) neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Posega izključno v pravni položaj taksnega zavezanca. Konkretno: nanaša se na njegovo pravico do sodnega varstva – 23. člen Ustave RS v povezavi z načelom socialne države – 2. člen Ustave RS.
5. Ker je tako, ta stranka (nasprotna stranka) tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno (taksno) odločitev in tako tudi ne korigirne odločbe po tretjem odstavku 13. člena ZST-1 (1). Če v zvezi s tem poda vlogo, je to vlogo treba šteti za vlogo subjekta, ki ga je mogoče obravnavati zgolj kot „amicus curiae“ (prijatelj sodišča). Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje o njenem predlogu sploh ni bilo dolžno vsebinsko odločiti. Ker pa negativna odločitev na vsebinski položaj te stranke v ničemer ne vpliva, z izdajo sklepa tudi ni bila storjena nobena škoda. Tisto, kar je bistveno, je to, da stranki, ki nima procesne legitimacije pred sodiščem prve stopnje, le-te nima niti pred sodiščem druge stopnje. Drugače bi bilo le tedaj, če bi bila izdana odločba, ki bi posegala v njene pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Ker izpodbijana odločba ni takšna ter obenem tudi ne gre za sklep, ki bi ga ZPP (2) sploh predvideval (primerjaj v zvezi s tem 363. člen ZPP), pritožba ni dovoljena ter jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
(1)Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008)
(2)Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami)