Jedro

Določbe o razlagi pogodbe (vključno s splošnimi pogoji) je treba uporabiti le v primeru dvoumnosti teh določb, ne pa tudi v primeru njihove nedvoumnosti, ko se jih upošteva tako, kot se glasijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo po I. točki izreka sklep o izvršbi istega sodišča VL 98339/2012 z dne 6. 7. 2012 vzdržalo v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi, torej v 1. točki za glavnico 2.777,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2012 dalje in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 51,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude. V II. točki izreka je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 495,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo, in sicer zoper I. točko izreka, se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti vzdrži v veljavi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka prejela obvestilo o razvezi pogodbe tožeče stranke z dne 7. 12. 2011. To zmotnost v pritožbi utemeljuje s tem, da sta pravdni stranki dne 22. 12. 2010 po telefonu govorili le v zvezi s plačilom preostalega dolga, ne pa tudi o razvezi pogodbe, da je tožena stranka vseskozi zanikala prejem dopisa o razvezi pogodbe, da prejema ne potrdi niti priča Z. B., s katero je toženka dne 22. 12. 2010 po telefonu govorila, da zgolj pogovor o dolgu potrdijo z izpovedbami toženka in priči Z. B. ter B. H., da priča D. F., mama toženke, v izpovedbi ne potrdi prevzema pošiljke. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca grafologa, kar je predlagala tožena stranka, kateri bi lahko ugotovil, da povratnice o prejemu pošiljke ni podpisala mama toženke. Torej je sodišče prve stopnje iz pojasnjenega zmotno ugotovilo dejansko stanje in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker so ugotovitve sodišča prve stopnje v tem delu v nasprotju z izvedenimi dokazi. Pritožba trdi, da če se pri vročitvi po splošnih pogojih tožeče stranke uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), bi se morala razveza pogodbe vročiti z ovojnico za osebno vročanje, česar pa ni bilo v obravnavani zadevi. Pogodbe je treba razlagati v korist stranke skladno določbam Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), o čemer se sodba ne izreče. Tožnica je razvezala pogodbo po drugem odstavku 16. člena splošnih pogojev, ne po 14. členu, saj zaseženi avto ni bil deponiran pri tožnici do izpolnitve obveznosti ob hkratni ugotovitvi, da je bila isti dan poslana razveza pogodbe. Splošni pogoji tožeče stranke so tudi zavajajoči in pisani v korist tožnice. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka ni prejela obvestila o razvezi pogodbe in ji torej ni bila dana možnost obdržati pogodbe v veljavi, ne bi bilo stroškov v zvezi s prodajo avta. Tudi sicer je tožnica upravičena le do stroškov po drugem odstavku 14. člena splošnih pogojev.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V drugem odstavku devete strani izpodbijane sodbe (list. št. 111 v spisu) je sodišče prve stopnje podalo prepričljive, logične in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo 8. členu ZPP skladno dokazno oceno pri ugotovitvi, da je bila toženka nedvoumno seznanjena z razvezo pogodbe o finančnem leasingu št. 1029778 z dne 6. 8. 2009 (priloga A1 in A2). Na te razloge se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju in v odgovor pritožbi, sklicuje, saj pritožbeni pomisleki in njena argumentacija njihove trdnosti ne omaja. Da toženka zanika prejem razveze pogodbe, je logično zaradi njene zainteresiranosti za izid te pravde. Če priči Z. B. in B. H. ne potrdita razgovora dne 22. 12. 2010 glede seznanjenosti toženke z razvezo pogodbe, je to razumljivo in sprejemljivo, saj priča B. H. v tej smeri ni bila izpraševana, Z. B. pa se glede na potek časa pričakovano ni spomnila podrobnosti razgovora. Da je toženka bila z razvezo pogodbe seznanjena, je sodišče prve stopnje v drugem odstavku devete strani izpodbijane sodbe podalo, kot je bilo že pojasnjeno, številne in prepričljive razloge, katerih pritožbeni pomisleki in pripombe ne omajajo. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem grafologom, ker je v tem delu dovolj in pravilno raziskalo dejansko stanje z izvedenimi dokazi, torej izvedba tega dokaza, kot pravilno pojasni sodišče prve stopnje, ne bi pripeljala do drugačne odločitve.

6. Ko pritožba zahteva vročitev po ZPP, katero je potrebno opraviti v ovojnici za osebno vročitev, je opozoriti na določbo šestega odstavka 139. člena ZPP, po kateri je kršitev pravil o vročanju brezpredmetna, če je naslovnik kljub kršitvi pisanje prejel. Da je toženka z razvezo pogodbe po tožeči stranki bila seznanjena, torej da je obvestilo o razvezi od nje prejelo, je sodišče prve stopnje nedvoumno ugotovilo in utemeljilo, kar je že pojasnjeno zgoraj.

7. Določbe o razlagi pogodbe (vključno s splošnimi pogoji) je potrebno uporabiti le v primeru dvoumnosti teh določb, ne pa tudi v primeru njihove nedvoumnosti, ko se jih upošteva tako, kot se glasijo. Ker so določbe tu obravnavane pogodbe o leasingu, vključno z njenimi splošnimi pogoji (priloga A3) nedvoumni, jih ni bilo potrebno razlagati po predvidenih metodah, ampak jih je uporabiti, kot se glasijo. Zato tudi ni bilo potrebnih razlogov o njihovi razlagi v izpodbijani sodbi, na kar zmotno opozarja pritožba. Če so splošni pogoji pisani v korist tožeče stranke, je to irelevantno, ker vsaka stranka stopa v pogodbeno razmerje s tožečo prostovoljno. Zakaj bi bili splošni pogoji zavajajoči, pa tožena stranka ne argumentira in opredeli, tako, da se pritožbeno sodišče o tej pritožbeni trditvi ne more opredeliti in je torej ta neupoštevna.

8. Po kateri določbi splošnih pogojev iz priloge A3 je tožeča stranka razvezala obravnavano pogodbo o leasingu, je irelevantno. Bistveno in odločujoče je, da je pogodba razvezana in kot posledica razveze je terjatev tožeče stranke, obravnavana v tej pravdi, katere utemeljenost se presoja neodvisno od v pritožbi zatrjevane razveljavitvene podlage.

9. Ko pritožba predoči posledice, do katerih bi prišlo, če bi bilo ugotovljeno, da toženka ni prejela razveze pogodbe, so vse te navedbe irelevantne, ker so hipotetične in zlasti neprejem razveze pogodbe ni bil ugotovljen.

10. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Stranki sta dolžni kriti vsaka svoje, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela, medtem ko tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi, torej njen strošek za odgovor na pritožbo za ta pritožbeni postopek ni bil potreben.