Jedro

Za obstoj odškodninske odgovornosti tožencev ne zadošča trditev tožnikov, da sta hišo zaradi vpisane hipoteke prodala za nižjo ceno kot sta jo pred 3 leti kupila.Dokazati morata, da je nižja cena (njuna škoda) posledica nedopustnega ravnanja tožencev v čigar korist je bila hipoteka ustanovljena.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških (2. točka izreka) spremeni tako, da mora tožeča stranka toženi nerazdelno povrniti njene pravdne stroške v znesku 128.100,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12.5.1998 do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da morata toženca plačati tožnikoma znesek 2.295.440,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.2.1995 dalje do plačila ter jima povrniti pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo, da toženi povrne pravdne stroške v znesku 158.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila.

Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, smiselno pa tudi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta tožnika tožencema omogočila vpis hipoteke za pridobitev posojila proti plačilu zneska 5.000 DEM. Ta znesek predstavlja povračilo stroškov, ki sta jih imela z zastavitvijo nepremičnine za pridobitev posojila pri tuji banki.

Napačno je bilo ugotovljeno tudi dejstvo, da je bila hiša prodana prosta hipoteke. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bila med kupcem in prodajalcem 12.11.1993 sklenjena predpogodba in šele kasneje, to je 6.12.1993 pogodba o prodaji stanovanjske hiše. Kupec je bil že ob sklenitvi predpogodbe seznanjen, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko. Vedel je, da toženca kredita ne odplačujeta in da sta tožnika dobila dopis zavarovalnice, da bo pričela postopek za izterjavo. Kupec je vedel, da tožnika denarja za poplačilo terjanega zneska nimata. Kupec je bil tisti, ki je postavljal pogoje za nakup.

Dejstvo, da je sredstva za odplačilo kredita zagotovil kupec, je vplivalo na višino cene. Cena je bila za 28.000 DEM nižja od nakupne cene hiše. Napačna je tudi odločitev glede stroškov.

Pritožba je utemeljena le glede odločitve o stroških.

Po določbi 2. odstavka 365. člena ZPP/77 je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazilo tudi na obstoj katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in na pravilnost uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so za odločitev pomembna. Sodišče prve stopnje je tako ob pravilnem materialnopravnem izhodišču (določbe 1. odstavka 154. člena ZOR) ugotovilo, da tožnika nista dokazala, da jima je zaradi nedopustnega ravnanja tožencev nastala škoda. Dejstvo, da je bila njuna hiša po treh letih prodana za nižjo ceno od tiste, ki sta jo plačala sama, ne zadošča za odškodninsko odgovornost tožencev. Ta bi obstojala le v primeru, da bi tožnika dokazala, da je manjša kupnina posledica nedopustnega ravnanja tožencev. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnika potrebnih elementov civilnega delikta nista dokazala in je zato sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje se je pri tem utemeljeno oprlo na nesporno ugotovitev pravdnih strank, da je bila hiša tožnikov prodana brez hipoteke, ker je bila hipoteka po plačilu prvega obroka kupnine izbrisana. V čem naj bi dne 12.11.1993 sklenjena predpogodba spremenila ugotovitve strank o teh nespornih dejstvih, pritožba ne pojasni. Iz prodajne pogodbe za hišo izhaja, da je hišo ocenil izvedenec in cenilec za gradbeno stroko. V pogodbi ni nobene ugotovitve o tem, da je pri višini kupnine bila upoštevana zastavna pravica. Ob pravilni ugotovitvi, da tožnika nista dokazala vseh potrebnih sestavin civilnega delikta ni odločilnega pomena namen, zaradi katerega sta toženca tožnikoma plačala 5.000 DEM (ali drži nesporna ugotovitev, da je šlo za plačilo usluge tožnikom ali pa za povračilo nastalih stroškov).

Pokaže se torej, da uveljavljani pritožbeni razlogi glede odločitve o glavni stvari niso podani in ker tudi niso podani tisti, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je v tem delu potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Prav pa ima pritožba glede odločitve o stroških. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta in Odvetniške tarife, ki je veljala ob opravi posameznih opravil ugotovilo, da gre toženi stranki za sestavo odgovora na tožbo nagrada v vrednosti 600 točk, za sestavo pripravljalnega spisa dne 21.4.1998 pa nagrada v vrednosti 400 točk. Za pristop na glavno obravnavo dne 14.11.1997 in 31.3.1998 pripada odvetniku nagrada vsakič po 250 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke, ki je veljala na dan odločitve sodišča prve stopnje (76,50 SIT), gre toženi stranki iz naslova povračila stroškov za odvetnika znesek 114.750,00 SIT. Za sodne takse, ki so bile odmerjene po Zakonu o sodnih taksah pa je toženi stranki nastal strošek v znesku 13.350,00 SIT. Tožeča stranka, ki z zahtevkom ni uspela mora torej toženi na podlagi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP povrniti stroške v znesku 128.100,00 SIT in je pritožbeno sodišče v tem smislu izpodbijani del odločitve spremenilo. Tožeča stranka pa bo morala sama nositi stroške, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe glede na to, da glede odločitve o glavni stvari s pritožbo ni uspela (1. odstavek 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 35. členom ZPP).