Jedro

Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, zato teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni navedla nobenih upravičenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Postopek za delitev solastnine je namreč predlagalni nepravdni postopek, ki je po večinski sodni praksi in pravni teoriji podvržen prekluzijam. Sodišče v postopku delitve stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, da pa to velja le za tiste nepremičnine, ki so predmet razdružitve, ne more pa sodišče določiti služnosti za dostopnost preko drugih nepremičnin, ki niso predmet razdružitve.

Izrek

I. Pritožbama prve nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep N 13/2012 (združeno z N 14/2012) z dne 10. 7. 2015 v drugi alineji točke III. 11. b) izreka (t.j. besedilo: - s parc. št. 430/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., G. ..., matična št. ..., kot služeči nepremičnini) razveljavi.

II. V preostalem delu se obe pritožbi prve nasprotne udeleženke zavrneta in se izpodbijani sklep N 13/2012 (združeno z N 14/2012) z dne 10. 7. 2015 v preostalih še izpodbijanih, a ne razveljavljenih, delih potrdi, v celoti pa se potrdi izpodbijani sklep o popravi in dopolnilni sklep N 13/2012 z dne 22. 6. 2018.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 10. 7. 2015 v točki I. izreka nepravdni zadevi, ki sta se vodili pod opr. številkama N 13/2012 in N 14/2012 združilo tako, da se enoten postopek izvede pod opr. št. N 13/2020, pod točko II. izreka je nepremičnine z ID znaki: 943-..., 943-..., 943-., 943-... oz. iz nje novo nastali parceli 429/4 in 429/5, obe k.o. ... po opravljeni parcelaciji oz. elaboratu izvedenca geodeta M. M. (št. rezervacije ...), ..., ..., ..., ... (pare. št. 502/3, k.o. ...) ter 943-..., solast predlagateljev ter nasprotnih udeležencev razdelilo tako, da: a) predlagatelj A. Z. prejme v zameno za prepustitev solastniških deležev izplačilo s strani Z. G. v višini 3.627,17 EUR; b) predlagatelj J. Z. prejme v zameno za prepustitev solastniških deležev izplačilo s strani Z. G. v višini 3.627,17 EUR; c) predlagateljica M. (A.) H. prejme v zameno za prepustitev solastniških deležev izplačilo s strani Z. G. v višini 3.627,17 EUR; d) predlagateljica A. H. prejme do celote (do 1/1) v last in posest nepremičnine s parc. št. 422/3, k.o. ..., 430/1, 430/6 in 422/4, vse k.o. ... (943) in za prepustitev solastniškega deleža (na nepremičnini z novo nastalo parc. št. 429/4) izplačilo s strani Z. G. v višini 810,53 EUR; e) predlagateljica Z. G. prejme do celote (do 1/1) v last in posest nepremičnine z novo nastalo parc. št. 429/4, k.o. ... (943) ter v zameno za prepustitev deležev na predmetni nepremičnini izplača dogovorjeni znesek predlagateljem A. Z., J. Z., M. A. H., A. H. ter za prepustitev deleža s strani nasprotne udeleženke R. S. zamenja z njo nepremičnino s parc. št. 418/5, k.o. ...; f) nasprotna udeleženka R. S. prejme do celote (do 1/1) v last in posest nepremičnine s parc. št. 430/5, 422/5, 429/5 (novo nastalo parc. št. iz parc. št. 429/1) in po prepustitvi deleža na parc. št. 429/4 prejme od predlagateljice Z. G. parc. št. 418/5, vse k.o. ... (943); g) nasprotni udeleženec A. K. prejme v zameno za prepustitev solastniškega deleža na nepremičnini s parc. št. 422/3 (k.o. ...) izplačilo s strani A. H. v višini 504,40 EUR; h) Občina N. pa po izvensodnem dogovoru iz leta 2015 s predlagateljico Z. G. prepusti delež na nepremičnini z ID znakom 940-... (parc. št. 502/3, k.o. ...) predlagateljici Z. G. za zamenjano nepremičnino. Pod točko III. izreka izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 je sklenilo, da lahko po pravnomočnosti tega sklepa udeleženci postopka predlagajo naslednje zemljiškoknjižne vpise: 1. glede parc. št. 429/5, k.o. ... pri udeležencih A. H., Z. G., A. (tudi M.) H., J. (tudi J.) Z., in A. Z. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini (novo nastali parc. št. 429/5, k.o. ...) z ID znakom (vsak do 14785/79119) vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: R. S. do 73925/79110 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1037/15822); 2. glede parc. št. 430/5, k.o. ... pri udeležencih A. H., Z. G., A. (tudi M.) H., J. (tudi J.) Z. in A. Z. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-... (vsak ima do 1/10), vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: R. S. do 5/10 oz. 1/2 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/2); 3. glede parc. št. 422/5. k.o. ... pri udeležencih A. H., Z. G., A. (tudi M.) H., J. (tudi J.) Z. in A. Z. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-... (vsak ima do 1/10), vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: R. S. do 5/10 oz. 1/2 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/2); 4. glede parc. št. 418/52 k.o. ... (Š.): Ker na dan izdaje tega sklepa še ni bila izvedena zemljiškoknjižna sprovedba sodne poravnave pod opr. št. N 15/2007 z dne 22. 5. 2015, sklenjene pri tuk. sodišču po pridobitvi dodatnih soglasij udeležencev se pri udeležencih M. F., S. ..., J. Z., S. ..., EMŠO: ..., A. H., G. ..., EMŠO: ..., Z. G., Š. ..., EMŠO: ..., J. (tudi J. Z., EMŠO: ..., Š. ..., A. Z., K., ..., EMŠO: ..., M. Z., M. ..., EMŠO: ..., A. R., U. ..., EMŠO: ..., pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: R. S. do 1/1 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine) oz. v primeru že sprovedene zemljiškoknjižne vknjižbe lastninske pravice pri parceli 418/5, k.o. ... na Z. G. do celote po sklenjeni sodni poravnavi z dne 22. 5. 2015 se pri udeleženki Z. G., pri njeni nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom: R. S. do 1/1 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine); 5. glede 422/3. k.o. ... pri udeležencih Z. G., J. (tudi J.) Z., A. Z., A. (tudi M.) H., R. S. ter A. K. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: A. H. do 19854/22060 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/10); 6. glede 430/1, k.o. ... pri udeležencih Z. G., J. (tudi J.) Z., A. Z., A. (tudi M.) H., R. S. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: A. H. do 9/10 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/10); 7. glede 430/6, k.o. ... pri udeležencih Z. G., J. (tudi J. Z., A. Z., A. (tudi M.) H., R. S. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: A. H. do 9/10 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/10); 8. glede 422/4, k.o. ... pri udeležencih Z. G., J. (tudi J.) Z., A. Z., A. (tudi M.) H., R. S. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: A. H., do 9/10 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/10); 9. glede novo nastale parc. št. 429/4, k.o. ... (nastala iz parc. št. 429/1, k.o. ... in ki jo po dogovoru na glavni obravnavi z dne 10. 7. 2015 pridobi v celoti Z. G. v zameno za izplačilo solastniških deležev) pri udeležencih A. (tudi M.) H., J. (tudi J.) Z., A. Z., R. S., se pri njihovih solastniških deležih (A. H., A. M. H., J. in A. Z. vsakega do 14785/79110, skupaj pri njihovih 59140/79110-inah in pri solastniškem deležu R. S. do 1037/15822) na novo nastali nepremičnini z ID znakom: 943-..., vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom: Z. G. v deležu do (pri 59140/79110-inah + 1037/15822-ini) tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer je že solastnica nepremičnine v deležu do 14785/79110); 10. glede 502/3. k.o. ... (940) pri udeležencih A. H., J. (tudi J.) Z., A. Z., A. (tudi M.) H., O. N. se pri njihovih solastniških deležih na nepremičnini z ID znakom: 940-..., vknjiži solastninska pravica na osebo z imenom: Z. G. do 9/10 (tako, da postane do celote lastnica predmetne nepremičnine, pri čemer že ima solastniški delež v višini 1/10), pod točko 11. izreka tega sklepa je še sklenilo, da lahko po pravnomočnosti tega sklepa udeleženci postopka predlagajo naslednje zemljiškoknjižne vpise glede služnostnih pravic: a) pri nepremičninah: - s parc. št. 422/4, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote A. H., kot služeči nepremičnini, - s parc. št. 430/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., kot služeči nepremičnini in - s pri novonastali nepremičnini parc. št. 429/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., kot služeči nepremičnini se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 429/4, k.o. ... (943) z vsebino: služnost pešpoti in tudi vožnje po makadamski cesti (ki jo predstavlja parc. št.422/4) in po severni strani parcel 430/5 in 429/5 ob meji s parc. 429/2, vse k.o. ...; b) pri nepremičninah: - s parc. št. 422/4, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote A. H., kot služeči nepremičnini, - s parc. št. 430/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., kot služeči nepremičnini se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 429/5, k.o. ... (943) z vsebino: služnost pešpoti in tudi vožnje po makadamski cesti (ki jo predstavlja parc. št.422/4) in po severni strani parcel 430/5, vse k.o. ...; c) pri nepremičnini: - s parc. št. 422/4, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote A. H. kot služeči nepremičnini se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 430/5, k.o. ... (943) z vsebino: služnost pešpoti in tudi vožnje po makadamski cesti (ki jo predstavlja parc. št.422/4); č) pri nepremičnini: - s parc. št. 422/4, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote A. H. kot služeči nepremičnini se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 418/5, k.o. ... (943) z vsebino: služnost pešpoti in tudi vožnje po makadamski cesti (ki jo predstavlja parc. št.422/4). Pod točko IV. izreka sklepa z dne 10. 7. 2015 je sodišče prve stopnje še sklenilo, da se predlagateljica Z. G. (za prepustitev solastniških deležev na nepremičnini z novo nastalo parc. št. 429/4, k.o. ... s strani preostalih predlagateljev) zaveže izplačati A. H., A. M. H., A. in J. Z., in sicer v roku do najkasneje l . 8. 2016, pri čemer se zaveže izplačati A. H. 810,53 EUR, A. M. H. 3.627,17 EUR, J. Z. prav tako 3.627,17 EUR in tudi A. Z. 3.627,17 EUR, vse brezobrestno v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je pod točko V. izreka istega sklepa še sklenilo, da se predlagateljica A. H. zaveže najkasneje do l. 8. 2015 izplačati nasprotnemu udeležencu A. K. na njegov TRR znesek 504,40 EUR za prepustitev njegovega solastniškega deleža na nepremičnini 422/3, k.o. ..., brez obresti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo. Pod točko VII. izreka istega sklepa je sklenilo, da je nasprotna udeleženka R. S. dolžna predlagateljici Z. G. na njen TRR iz naslova skupnih stroškov povrniti del le-teh, in sicer v višini 131,04 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod točko VIII. izreka tega sklepa pa je še zavrnilo predlog O. G. G. za vstop v predmetni nepravdni postopek.

2. Po prejemu tega sklepa je prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: pritožnica) vložila predlog za popravo (dopolnitev) sklepa z dne 10. 7. 2015, podredno pa pritožbo. V tej vlogi v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v točki II. f), v kateri navaja, katere nepremičnine pridobi prva nasprotna udeleženka, pritožnica meni, da pred odločitvijo o razdelitvi solastnine manjka odločitev sodišča v smislu, da se zemljišče s parc. št. 429/1 k.o. ... razdeli na dve novi parceli, s sklicevanjem na elaborat ..., ki je tudi sestavni del izreka tega sklepa in ki bo po pravnomočnosti tega sklepa skupaj z elaboratom poslan GURS-u in kasneje evidentirano v zemljiški knjigi. Meni namreč, da brez vključitve navedene vsebine v sklep, tj. da se ustanovita novi parc. št. 429/4 in 429/5 k.o. ..., ki se navajata v II. točki izreka predmetnega sklepa, pravic, ki jih RS pridobi po II. f) točki, ne bo moč realizirati z vpisom v zemljiško knjigo (že zgolj zaradi neobstoja teh novih parc. št.). V nadaljevanju te vloge pritožnica sodišču prve stopnje očita, da ni brisalo omejitve - prepoved odtujitve in obremenitve (ID ...) za zemljišča s parc. št.: 430/5, 422/5, 429/1, 418/5, vse k.o. ..., pri katerih je v zemljiški knjigi pri solastniških deležih, ki so vpisani na imetnika A. Z., razviden vpis ID omejitve: ... - prepoved odtujitve in obremenitve, na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV 183/11 z dne 24. 6. 2011 notarke iz V. Glede na to, da po predmetnem sklepu navedena zemljišča (oz. 429/4-novonastalo parc.) do celote pridobi v last RS, nikjer pa ni navedeno, da se predhodno ta omejitev izbriše, je po mnenju pritožnice sklep v tem delu pomanjkljiv ali izdan preuranjeno, saj vpis lastninske pravice na ime RS zelo verjetno ne bo izvedljiv, še zlasti zaradi dejstva, da A. Z. iz predmetne razdružitve pridobi zgolj denarna sredstva za svoje solastniške deleže, ki jih na teh zemljiščih ima. Pritožnica meni, da bi morala biti zemljišča, ki jih RS pridobi v last, neobremenjena, pri tem pa še dodaja, da ji ni znana natančna vsebina navedenega notarskega zapisa. Pritožnica ima tudi pripombe glede pridobitve parc. št. 418/5 k.o. ..., ki je vezana na pogoj, saj je iz točke II. f) razvidno, da naj bi pritožnica šele po prepustitvi deleža na parc. št. 429/4, prejela od predlagateljice Z. G. parc. št. 418/5, vse k. o. ... Pritožnica meni, da navedeni del izrezka ni ustrezen, saj ne bi smel vsebovati pogoja in bi hkrati moral vsebovati tudi delež, ki ga RS pridobi, saj je le-ta, naveden tudi pri vseh ostalih parc. št., ki jih stranke pridobijo iz te razdružitve in za to navede še primer zapisa v točki II. e). Ob tem pritožnica tudi še izpostavlja pomanjkljiv zapis v II. e) izreka v delu, ki govori o tem, da se izplačajo denarna sredstva predlagateljem za prepustitev njihovih deležev zgolj na parc. št. 429/4 k.o. ... (iz spisa je razvidno, da gre za prepustitev njihovih deležev, ki jih imajo na več nepremičninah, ki so predmet te razdružitve- in gre pri njih za civilno razdružitev). Pritožnica v nadaljevanju te vloge opozarja še na napako pri zapisu deleža in številke k.o. v točki III. 1. , kjer je v prvem odstavku napačno zapisan delež, ki ga imajo predlagatelji in ostali udeleženci in sicer je zapis deleža napačno naveden 14785/791192 namesto pravilno vsak do 14785/79110, pri zapisu parc. št. 429/5 pa manjka navedba šifre katastrske občine Š., to je 943. Pritožnica opozarja tudi na še neurejeno zemljiškoknjižno stanje za pridobitev parc. št. 418/5 k.o. ... . Iz točke III. 4. in vezano na zadnji del točke II. f) v delu ki se nanaša na pridobitev parc. št. 418/5 k.o. 943 ..., se po njenem mnenju postavlja vprašanje realizacije sklepa, oziroma možnost izvedbe zk vpisa pri zemljišču s parc. št. 418/5 k.o. 943 ... do celote 1/1, na ime pritožnice. Glede na neurejen vpis lastništva oz. dejstvo, da pridobitev lastninske pravice v zemljiški knjigi za to nepremičnino še ni urejena - glede na sklenjeno sodno poravnavo, je po prepričanju pritožnice sklep tudi iz tega razloga preuranjen, poleg tega pa v tej točki pri navedbi predlagateljev tudi niso navedeni obstoječi solastniški deleži le-teh. Glede vpisa služnostnih pravic v točki III. 11. pa pritožnica opozarja, da je razvidno, da lahko udeleženci tega postopka predlagajo vpise služnostnih pravic, v samem izreku pa ni razvidna odločitev, da sodišče ustanavlja služnost na nekaterih zemljiščih. Ob tem nadalje še opozarja, da iz tega sklepa tudi ni razvidno, da bi stranke v korist katerih se služnost ustanavlja, za ustanovitev le-te (točka III. 11. a)) plačale ustrezno odškodnino oz. da bi bila manjvrednost zemljišč zaradi sedaj ustanovljene služnosti po zemljišču, ki ga v last pridobi pritožnica (parc. št. 429/5 in parc. št. 430/5, obe k.o. ...), ustrezno upoštevana pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je RS imela pred razdružitvijo in po razdružitvi po predmetnem sklepu. Hkrati še opozarja, da je iz mnenja izvedenca razvidno, da predlaga ustanovitev služnosti v korist parc. št. 429/4, po parc.št. 422/4, 418/4, 1045/7, 430/2,433/2, 430/5, 429/2. V kolikor služnost ne bo ustanovljena po vseh navedenih zemljiščih, tudi njeno uživanje, zgolj po posameznih zemljiščih z namenom dostopa ne bo ustrezno in s tem ne izpolnjen pogoj, ki ga zakon določa, za primere, ko se znotraj postopka sodne razdružitve solastnine, lahko na podlagi zakona ustanovi služnost (125. člen ZNP).

3. Po prejemu te vloge pritožnice je sodišče prve stopnje izdalo še drugi izpodbijani sklep z dne 22. 6. 2018, s katerim je sklep z dne 10. 7. 2015 dopolnilo oz. popravilo tako, da sedaj glasi: 1. »II. f) nasprotna udeleženka R. S., G. ... prejme do celote (do 1/1) v last in posest nepremičnine s parc. št. 430/5, 422/5, 429/5 (novo nastalo parc. št. iz parc. št. 429/1), pri čemer sta po opravljeni parcelaciji iz parc. št. 429/1, k.o. 943 na novo nastali parc. št. 429/4 in 429/5, k.o. ..., in sicer na podlagi elaborata izvedenca geodeta M. M. (št. rezervacije 90105 15), kije sestavni del tega sklepa in po prepustitvi deleža na parc. št. 429/4 prejme od predlagateljice Z. G. parc. št. 418/5, vse k.o. ... (943) tako, da R. S. prejme v last in posest do celote parc. št. 418/5, k.o. ... (943), 2. II. e) predlagateljica Z. G., stanujoča Š. ... prejme do celote (do 1/1) v last in posest nepremičnino z novo nastalo parc. št. 429/4, k.o. .... (943) ter v zameno za prepustitev deležev na predmetnih nepremičninah, ki so predmet razdružitve izplača dogovorjeni zneske predlagateljem A. Z., J. Z., M. A. H., A. H. ter za prepustitev deleža s strani nasprotne udeleženke R. S. zamenja z njo nepremičnino s parc. št. 418/5, k.o. ...in 3. v tč. III 1. se popravi napačno zapisan delež vsak do 14785/79119 namesto pravilno »vsak do 14785/79110«, pri parc. št. 429/5 pa se doda št. k.o. ... -943.″

4. Zoper ta sklep se je pritožila ista pritožnica. V pritožbi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo tega sklepa le deloma sledilo njenim pripombam iz vloge z dne 28. 8. 2015 (predlog za popravo, podredno pritožba), zato zoper izdani sklep vlaga pritožbo in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in spremeni odločitev v delu, ki se izpodbija (glede bremena in služnosti), podredno pa, da sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožnica ugotavlja, da je z izpodbijano sodno odločbo sodišče prve stopnje sledilo pripombam nasprotne udeleženke in jasneje zapisalo, katere nepremičnine pridejo v last RS (l. in 2. točka) in popravilo pisno napaka pri zapisu deležev (3. točka), ni pa ugodilo in dopustilo izbrisa vknjiženega bremena prepoved odtujitve (ID ...) in ustanovitvi služnosti. V zvezi z nepremičninami, ki jih prejme v last pritožnica, t.j. nepremičnine 430/5, 422/5 429/5 (nastala iz 429/1) in 418/5 vse k.o. 943 ..., pritožnica izpostavlja, da iz vpogleda v ZK za zemljišča s parc. št.: 430/5, 422/5, 429/1, 418/5, vse k.o. ... izhaja, da je pri solastniških deležih, ki so vpisani na imetnika A. Z., razviden vpis ID omejitve: ... prepoved odtujitve, na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV 183/11 z dne 24. 6. 2011 notarke iz V. Glede na to, da po predmetnem sklepu navedena zemljišča (oz. 429/5-novonastalo parc.) do celote pridobi v last pritožnica, nikjer pa ni navedeno, da se predhodno ta omejitev izbriše, je odločitev v tem delu po mnenju pritožnice pomanjkljiva, oziroma pri nasprotni udeleženki vzbuja nezaupanje in pravno negotovost. Sodišče je v obrazložitvi sklepa sicer pojasnilo (citira sklep VSK CDn 465/2013), da v konkretnem primeru navedena prepoved ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist novega lastnika, ker gre za razdružitev in ne za pravni posel. Ker je to zapisano v obrazložitvi sklepa in ker se sodna praksa spreminja, navedeno pri nasprotni udeleženki vzbuja nezaupanje in dvom, ali bo temu res tako. Res je, da nepravdno sodišče nima zakonske podlage za brisanje bremen, zlasti če so vknjižena v korist oseb, ki niso stranke postopka, vendar je na drugi strani prisotna pravna negotovost nasprotne udeleženke (kršeno ustavno načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave), ali bo zemljiškoknjižno sodišče res hkrati z dovolitvijo vknjižbe lastninske pravice v korist RS, po uradni dolžnosti dovolilo tudi izbris te zaznambe (100. člen ZZK-1). Glede ustanavljanja služnostnih pravic pa pritožnica izpostavlja, da sodišče v sklepu pojasni, da bo v nadaljevanju postopka pozvalo solastnike, da se do ustanovitve služnost opredelijo in jih pozvalo na sklenitev sodne poravnave. Pritožnica temu ne nasprotje, trdi pa, da bi služnosti morale biti urejene hkrati z razdružitvijo, saj ni gotovo, da bodo solastniki kasneje to res želeli urediti. Stranke, v korist katerih se služnost ustanavlja, morajo za ustanovitev le-te plačati ustrezno nadomestilo oz. mora biti manjvrednost zemljišč zaradi ustanovljene služnosti po zemljišču, ki ga v last pridobi pritožnica (parc. št. 429/5 in parc. št. 430/5, obe k.o. ...) ustrezno upoštevana pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je RS imela pred razdružitvijo in po razdružitvi po predmetnem sklepu. Iz mnenja izvedenca je razvidno, da predlaga ustanovitev služnosti v korist parc. št. 429/4, po parc.št. 422/4, 418/4, 1045/7, 430/2, 433/2, 430/5, 429/2. V kolikor služnost ne bo ustanovljena po vseh navedenih zemljiščih, tudi njeno uživanje, zgolj po posameznih zemljiščih z namenom dostopa ne bo ustrezno in s tem ne izpolnjen pogoj, ki ga zakon določa, za primere, ko se znotraj postopka sodne razdružitve solastnine, lahko na podlagi zakona ustanovi služnost (125. člen ZNP).

5. Dne 20. 12. 2019 je sodišče prve stopnje v tej zadevi izdalo še sklep o popravi, s katerim je popravilo sklep z dne 10. 7. 2015 še v izreku pod točko III. 8. glede nepremičnine parc. št. 422/4 k.o. ... .

6. Ker je predlogu za popravo oziroma dopolnitev pritožnice, ki je bil vložen po izdaji prvega izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015, sodišče prve stopnje z drugim izpodbijanim sklepom z dne 22. 6. 2018 sledilo le delno, je pritožbeno sodišče v tem pritožbenem postopku iz razloga, ker je bila podredno s predlogom za popravo in dopolnitev sklepa vložena zoper sklep z dne 10. 7. 2015 tudi pritožba, obravnavalo obe pritožbi pritožnice zoper oba izpodbijana sklepa, obe pa v obsegu, ki je še ostal pritožbeno sporen, t.j. v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje, da ne briše prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV 183/11 z dne 24. 6. 2011 notarke iz V. pri nepremičninah parc. št.: 430/5, 422/5, 429/1, 418/5, vse k.o. ... pri solastniških deležih, ki so vpisani na imetnika A. Z. (ID omejitve: ...), ter v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o ustanovitvi stvarnih služnosti oziroma služnostnih pravic (točka III. 11. izreka sklepa z dne 10. 7. 2015). Ker so bile v preostalem delu z izdajo sklepa o popravi in dopolnilnega sklepa z dne 22. 6. 2018 odpravljene napake in pomanjkljivosti sklepa z dne 10. 7. 2015, na katere je sicer pritožnica opozarjala v prvi vlogi, ki je samo podredno naslovljena kot pritožba, teh navedb prve vloge pritožnice pritožbeno sodišče ne bo posebej obravnavalo in se do njih tudi ne bo posebej opredeljevalo, v tem delu bo opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa.

7. Predlagatelji in ostali nasprotni udeleženci na pritožbi pritožnice niso odgovorili.

8. Pritožbi pritožnice sta delno utemeljeni.

9. V tej zadevi sta bila v teku dva postopka za delitev solastnih nepremičnin, v katerih so bili predlagatelji iste osebe, zato je sodišče prve stopnje oba postopka združilo v enoten postopek. V obeh nepravdnih zadevah so predmet delitve tega nepravdnega postopka nepremičnine z ID znaki: 943-..., 943-..., 943-..., 943-... oz. novo nastali parceli 429/4 in 429/5, obe k.o. ... (943) (po opravljeni parcelaciji oz. po elaboratu izvedenca geodeta M. M. (št. rezervacije 90105 15), 943-..., 943-..., 943-..., 940-... (parc. št. 502/3, k.o. ...), medtem ko je nepremičnina z ID znakom 943-... predmet menjave med predlagateljico Z. G. in R. S. Udeleženci pred vložitvijo postopka niso dosegli soglasja o načinu delitve solastnih nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje štelo, da je med udeleženci sporno kako deliti le-te, med njimi pa ni spora o predmetu delitve, niti ne o velikosti solastniških deležev. V tej zadevi udeleženci tudi niso nasprotovali fizični delitvi nepremičnin v naravi, nekaj parcel pa je bilo potrebno parcelirati. Sodišče prve stopnje pa je tako na podlagi sporazuma udeležencev in ob izvedbi parcelacije s strani geodeta zaključilo, da je fizična delitev nepremičnin, ki so predmet tega postopka, mogoča in jih razdelilo tako, kot so to udeleženci predlagali oz. kot so se dogovorili tekom tega nepravdnega postopka. Deloma pa so se udeleženci dogovorili za izplačilo solastniških deležev. Ker se stranke ob dogovoru o načinu razdelitve nepremičnin in ustreznih izplačilih niso dogovorile za vknjižbo zastavnih pravic za primere izplačila s strani A. H. v korist A. K. in s strani predlagateljice Z. G. v korist A. H., A. M. H., J. in A. Z., jih sodišče prve stopnje ni vknjižilo. Je pa ugotovilo, da je potrebno za potrebe nepremičnin, ki so predmet tega postopka, ustanoviti določene služnosti, pri čemer je v celoti sledilo izvedeniškemu mnenju geodeta M. M., vendar le v tistem delu, kjer se dovoli ustanovitev služnosti s strani udeležencev tega postopka in ki so hkrati tudi solastniki nepremičnin, ki bodo služile kot služeče nepremičnine. V preostalem delu, in sicer glede nepremičnin s parc. št. 41 8/4, 1045/7, 430/2 in 433/2, vse k.o. ... (943), ki bi po mnenju izvedenca geodeta M. M. morale služiti kot služeča zemljišča v korist nepremičnin s parc. št. 429/4, 429/5, 430/5, 41 8/5 in 422/3, vse k.o. ... (943), pa sodišče ni dovolilo ustanovitev služnosti, saj v tem postopku udeleženci niso iste osebe kot zemljiškoknjižni lastniki nepremičnin s parc. št. 418/4, 1045/7, 430/2 in 433/2, vse k.o. ... (943), služnosti pa ni mogoče dovoliti v škodo nepremičnin, katerih so lastniki osebe, ki niso udeleženci tega postopka. Pojasnilo je še, da bodo morale stranke za pridobitev preostalih služnosti poskrbeti same.

O pritožbi glede odločitve sodišča prve stopnje, da ne briše prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane pri solastniškem deležu predlagatelja A. Z. nepremičnin s parc. št. 430/5, 422/5, 429/1 (sedaj novonastali parc. št. 429/4 in 429/5), 418/5, vse k.o. ... .

10. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje v točki 3. izpodbijanega sklepa o popravi in dopolnilnega sklepa z dne 22. 6. 2018, da vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis prenosa lastninske pravice v postopku delitve solastnine. Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve namreč ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Takšno stališče je, kot to pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, zavzela tudi že sodna praksa, pri tem pa ne gre samo za sklep Višjega sodišča v Kopru, izdan v zemljiškoknjižnem postopku opr. št. CDn 465/2013, temveč je takšna tudi novejša sodna praksa sodišč1, zato so povsem odveč pomisleki in bojazen pritožnice, da zaradi vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve ne bo mogoče realizirati sklepa z dne 10. 7. 2015 in na njegovi podlagi tudi pri solastniškem deležu A. Z. vknjižiti lastninsko pravico na ime pritožnice. Kot to ugotavlja tudi sama pritožnica v drugi pritožbi, sodišče, če v postopku delitve ni udeležen tudi imetnik vpisane pravice oziroma bremena, nima prav nobene (zakonske) podlage za to, da bi lahko v primeru delitve solastnine pri nepremičninah vpisana bremena in omejitve enostavno brisalo. Povedano drugače, takšna bremena in omejitve ostanejo še naprej vpisana v zemljiški knjigi. Ker pa v zemljiški knjigi vpisana bremena in omejitve niso ovira za vpise v postopku delitve solastnine (na podlagi sklepa ali sodne poravnave), so povsem neutemeljene tudi pritožbene navedbe tožene stranke, da je izpodbijan sklep z dne 10. 7. 2015 pomanjkljiv oziroma da je bil ta izpodbijan sklep zaradi vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve izdan preuranjeno, ker bi bil lahko izdan šele po izbrisu omenjene prepovedi. Ali bo zemljiška knjiga ob vknjižbi lastninske pravice na pritožnico pri solastniških deležih A. Z. izbrisala vpisano prepoved odtujitve in obremenitve, pa je odvisno od tega, ali se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša le na lastnika nepremičnine, saj v skladu s 1. odstavkom 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.

O pritožbi glede odločitve sodišča prve stopnje o ustanovitvi stvarnih služnosti oziroma služnostnih pravic (točka III. 11. izreka izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015):

11. Sodišče prve stopnje sicer res v samem izreku sklepa ni navedlo, da ustanavlja stvarne služnosti na določenih nepremičninah, vendar zaradi tega izpodbijani sklep ni pomanjkljiv, saj sklep vsebuje nepogojna in popolna zemljiškoknjižna dovolila za vknjižbo služnostnih pravic, iz katerih so jasno razvidne zemljiške parcele, ki so služeča zemljišča, pa tudi zemljiške parcele, ki so gospodujoča zemljišča, razvidna pa je tudi vsebina ustanovljenih služnosti. Pravnomočen sklep sodišča, ki vsebuje takšno zemljiškoknjižno dovolilo pa izpolnjuje pogoje, ki jih zakon določa za listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo pravic v zemljiško knjigo. V skladu s 3. in 5. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 se namreč med drugim vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, ter na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V skladu z 8. točko 1. odstavka istega zakonskega določila, pa se lahko vknjižba predlaga tudi na podlagi druge pravnomočne sodne odločbe, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi (v tem konkretnem primeru je takšen tudi primer sklepa o delitvi solastnine, v katerem se v skladu s 125. členom ZNP odloča tudi o ustanovitvi stvarne služnosti oziroma ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo stvarne služnosti).

12. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v točki 6. obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015, da je sodišče nepremičnine, ki so predmet tega postopka, razdelilo tako kot so to udeleženci predlagali oziroma kot so se to dogovorili, deloma pa so se udeleženci tudi dogovorili za izplačilo solastniških deležev. Kot izhaja iz zapisnika o naroku z dne 10. 7. 2015, opravljenem po pridobitvi izvedeniškega mnenja geodeta M. M., ki mu je sodišče prve stopnje tudi v delu, ki se nanaša na ustanovitev stvarnih služnosti, v celoti sledilo, saj udeleženci tega postopka nanj niso imeli pripomb, s to izjemo, da mu je sledilo le v delu, ki se nanaša na ustanovitev stvarnih služnosti s strani udeležencev tega postopka, ki so hkrati tudi solastniki nepremičnin, ki bodo služile kot služeče nepremičnine, in so predmet tega delitvenega postopka, so se udeleženci tega nepravdnega postopka na tem naroku (pod 5. členom) dogovorili tudi o tem, da je potrebno zaradi uporabe nepremičnin, ki se s tem postopkom razdružijo, ustanoviti določene služnosti, kar vse izhaja iz izvedeniškega mnenja na strani 6 in da bo to sodišče tudi povzelo v sklep. Glede na to, da je bila udeleženka tega dogovora tudi pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni navedla nobenih upravičenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Postopek za delitev solastnine je namreč predlagalni nepravdni postopek, ki je po večinski sodni praksi2 in pravni teoriji3 podvržen prekluzijam.

13. Pritožbeno sodišče tudi povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje v točki 12. obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 in v točkah 8. in 9. obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 22. 6. 2018, da sodišče v postopku delitve stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, da pa to velja le za tiste nepremičnine, ki so predmet razdružitve, ne more pa sodišče določiti služnosti za dostopnost preko drugih nepremičnin, ki niso predmet razdružitve. Tako je povsem pravilno sodišče prve stopnje tudi obrazložilo in odločilo, da v korist nepremičnin, ki jih bo med drugim na podlagi pravnomočnega sklepa o delitvi v tem postopku pridobila pritožnica (parc. št. 429/5, 430/5, 422/5, 418/5, vse k.o. ...), ustanovi stvarna služnost samo po parc. št. 422/4, ne pa tudi po parc. št. 418/4 (last A. H.), po parc. št. 1045/7 (last Občina G.), po parc. št. 430/2 (solast Občine G., A. H., Z. G., (M.) A. H., A. Z., J. Z.) in po parc. št. 433/2 (last A. H.), čeprav so v lasti in solasti udeležencev tega postopka, saj te nepremičnine niso predmet tega postopka delitve. Po parc. št. 429/2 k.o. ... pa pravilno ni ustanovilo stvarne služnosti iz razloga, ker navedena nepremičnina ni predmet razdružitve, prav tako pa njen lastnik (Z. z.o.o.- v stečaju) tudi ni udeleženec tega nepravdnega postopka.

14. Dvoma v pravilnost tega zaključka in odločitve sodišča prve stopnje pritožnica ne more vzbuditi niti s pritožbenimi navedbami, da njeno uživanje nepremičnin, ki jih bo pridobila v tem postopku delitve, brez ustanovitve služnosti tudi po teh zemljiščih, ki sicer niso predmet obravnavane delitve, z namenom dostopa na zemljišča, ki jih bo pridobila, ne bo ustrezno in da s tem tudi ne bo izpolnjen pogoj (pravilneje namen), ki ga zasleduje določilo 125. člena ZNP, ki ureja ustanovitev služnosti na podlagi zakona znotraj postopka sodne razdružitve solastnine, saj to zakonsko določilo, kot je bilo že pojasnjeno, ureja zgolj možnost ustanovitve stvarne služnosti na podlagi zakona na nepremičninah, ki so predmet delitve v tem postopku, ne pa tudi na drugih nepremičninah.

15. Je pa pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 v povezavi z izpodbijanim sklepom z dne 22. 6. 2018, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 v drugi alineji točke III. 11. b), to je v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 430/5 k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote pritožnica in pri kateri se kot služeči nepremičnini dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 429/5 k.o. ... (943), v nasprotju z razlogi v izpodbijanem sklepu, popravljenim in dopolnjenim s sklepom z dne 22. 6. 2018, ko sodišče prve stopnje v točki 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 22. 6. 2018 obrazloži, da v korist parc. št. 429/5 k.o. ... (943) kot gospodujoče nepremičnine, ki jo pridobi v last pritožnica, po parc. št. 430/5 k.o. ... (943) kot služeči nepremičnini ustanovitev služnosti ni mogoča, ker ustanovitev služnosti na lastni stvari ni mogoča. 16. Ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa je lahko v skladu z določilom 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbeno sodišče odpravilo samo tako, da je glede na pravilnost razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu z dne 22. 6. 2018, da ustanovitev služnosti na lastni stvari ni mogoča, tem pravilnim razlogom nasprotujoči izrek izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 v drugi alineji točke III. 11. b) (t.j. besedilo: - s parc. št. 430/5, k.o. ... (943), ki jo po tem sklepu prejme v last do celote R. S., G. ..., matična št. ..., kot služeči nepremičnini) razveljavilo. Ker je v tem delu sodišče prve stopnje stvarno služnost (nepravilno) ustanovilo na podlagi zakonskega pooblastila iz 125. člena ZNP brez izrecnega predloga katerega od udeležencev postopka, zaradi razveljavitve tega dela sklepa z dne 10. 7. 2015 zadeve ni bilo potrebno vračati v novo odločanje sodišču prve stopnje.

17. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem tako pritožbama prve nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep z dne 10. 7. 2015 v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v drugi alineji točke III. 11. b) razveljavilo, v preostalem delu pa je njeni pritožbi v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in izpodbijani sklep N 13/2012 (združeno z N 14/2012) z dne 10. 7. 2015 v preostalih še izpodbijanih, a ne razveljavljenih, delih potrdilo, v celoti pa je potrdilo izpodbijani sklep o popravi in dopolnilni sklep N 13/2012 z dne 22. 6. 2018. 18. Razveljavitev dela izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 nima prav nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v stroškovnem delu, ki tudi sicer vsebinsko ni bil izpodbijan, zato v ta del izpodbijanega sklepa z dne 10. 7. 2015 (točka VII. izreka izpodbijanega sklepa) tudi ob smiselni uporabi določila 2. odstavka 165. člena ZPP pritožbeno sodišče ni posegalo.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je odpadla, saj pritožnica stroškov vloženih pritožb ni priglasila.

1 Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2003/2017 z dne 1. 3. 2018 in opr. št. I Cp 1083/2018 z dne 7. 11. 2018. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012 in sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 39/2009 z dne 6. 5. 2009, I Cp 1268/2010 z dne 30. 6. 2010, I Cp 1863/2014 z dne 22. 10. 2014, I Cp 1559/2016 z dne 7. 12. 2016, I Cp 1296/2017 z dne 23. 10. 2017. 3 Glej dr. Vesna Bergant Rakočevič: prekluzije in posebni procesni položaji, Podjetje in delo, 2009, št. 7, str. 1656 in naslednje.