Jedro

Če deklarant zahteva, da se v carinski deklaraciji spremeni podatek o izvoru blaga, od katerega je odvisen obračun carine, je potrebno zadevo deklaranta obravnavati po 271. členu carinskega zakona in ne po 270. a členu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške carinske uprave Republike Slovenije z dne 21.5.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 12.11.1991, s katero je navedena carinarnica zavrnila zahtevek tožeče stranke za spremembo podatka o izvoru blaga v uvozni carinski deklaraciji z dne 12.5.1990. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na 270.a člen carinskega zakona in ugotavlja, da se podatki iz navedene uvozne carinske deklaracije ujemajo z listinami, ki so ji bile priložene. Na pritožbene navedbe pojasnjuje, da je carinarnica pravilno postopala, ker ob carinjenju ni zahtevala potrdila o izvoru blaga, saj uvoznik na tej podlagi ni uveljavljal določenih ugodnosti, pozneje predloženo potrdilo z dne 22.1.1991 pa je bilo izdano po carinjenju.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je predlagala popravek podatka v uvozni carinski deklaraciji zaradi tega, ker je uveljavljala ugodnosti po H protokolu. Meni, da bi jo morala carinarnica pozvati, da dopolni dokumentacijo, saj se dokumenti in uveljavljanje oprostitve niso ujemali. Navaja, da je sama šele po carinjenju ugotovila, da podatek o izvoru blaga (Avstrija), naveden v uvozni carinski deklaraciji, ni pravilen, na kar pa ni mogla vplivati, ker je carinsko deklaracijo izpolnil špediter. Meni, da so izpolnjeni pogoji za popravek carinske deklaracije, ker se v njej ugotovljeni podatki ne ujemajo z naknadno pridobljeno izvorno listino. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da na podlagi 270.a člena carinskega zakona ni mogoče popraviti podatkov v carinski deklaraciji, če so bili podatki iz priloženih listin usklajeni s podatki v deklaraciji. Ugotovitvi carinarnice o poreklu blaga tožeča stranka tudi ni ugovarjala. Potrdilo o izvoru blaga glede na 4. odstavek 254. člena carinskega zakona ni obvezna listina, zato jo carinarnica ni bila dolžna zahtevati, ker tožeča stranka ob carinjenju ni uveljavljala posebnih pravic v carinskem postopku (npr. preferencialne carinske stopnje), ampak oprostitev po 57. členu carinskega zakona. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 1. odstavka 270.a člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90 - CZ), po kateri carinarnica na zahtevo deklaranta z odločbo spremeni podatke v deklaraciji, da bi bili usklajeni s podatki iz priloženih listin oziroma z dejanskim stanjem blaga, če se pri primerjanju podatkov iz deklaracije in podatkov iz deklaraciji priloženih listin, od katerih ni odvisen obračun carine in drugih uvoznih davščin, ugotovi, da podatki iz deklaracije ne ustrezajo podatkom iz priloženih listin oziroma dejanskemu stanju blaga. Čeprav ima tožena stranka prav, ko ugotavlja, da dejanske podlage za zahtevano spremembo podatkov v deklaraciji po navedeni določbi ni, je izpodbijana odločba po presoji sodišča nezakonita zaradi tega, ker tožena stranka zahteve tožeče stranke ni obravnavala in presodila po določbi 271. člena istega zakona. Po 1. odstavku navedenega člena spremeni carinarnica na zahtevo, ki jo vloži deklarant v enem letu od dneva, ko je vložil deklaracijo, podatke v deklaraciji, od katerih je odvisen obračun carine in drugih uvoznih davščin, če se po listinah ali po poznejšem pregledu blaga nedvomno ugotovi istovetnost blaga in to, da podatki, ki so bili vpisani v deklaracijo, ne ustrezajo stanju uvoženega blaga. Med podatke o stanju uvoženega blaga pa je, po presoji sodišča, treba šteti tudi podatek o izvoru blaga.

Že v pritožbi se je tožeča stranka sklicevala prav na navedeno določbo, ko je zahtevala uporabo 257. člena, kot je v prečiščenem besedilu carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90) oštevilčena prav določba 271. člena navedenega zakona. Na to pritožbeno navedbo tožena stranka v bistvu sploh ni odgovorila, navedla je le, da je bilo izvorno spričevalo carinarnici priloženo po carinjenju.

Glede na obrazloženo je izpodbijana odločba, po presoji sodišča, nezakonita zaradi razlogov iz 1. in 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena istega zakona.

Določbe carinskega zakona in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).