Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 865/92

ECLI:SI:VSRS:1993:U.865.92 Upravni oddelek

ukrep urbanističnega inšpektorja smiselnost ustavitve gradnje po končanih adaptacijskih delih
Vrhovno sodišče
10. november 1993
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če je bil inšpekcijski ukrep po 1. in 2. odstavku 74. člena ZUN uporabljen potem, ko so bila adaptacijska dela, za katere bi moral investitor imeti lokacijsko dovoljenje, končana, je ukrep ustavitve gradnje sicer odveč, nujen pa je še vedno ukrep, ki investitorju nalaga, da v določenem roku zahteva lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 21.4.1992, s katero je urbanistični inšpektor odločil, da mora tožnica ustaviti adaptacijo poslovnega prostora v tlorisni izmeri 7,00 m x 15,00 m in zunanjega stopnišča v tlorisni izmeri 1,20 m x 5,00 m na zemljišču parc. št. 362/3, dokler si ne pridobi lokacijskega dovoljenja in ji naložil, da v roku enega meseca po prejemu odločbe zaprosi za lokacijsko dovoljenje pri Sekretariatu za urbanizem in varstvo okolja, ter v 3. točki izreka navedel, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je odločba prve stopnje, ki temelji na določbah 1. in 2. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90), pravilna. Navaja, da je tožnica prekoračila obseg del, dovoljenih z odločbo Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine, ki je bila izdana za izvedbo adaptacijskih del na poslovnem objektu - delavnici kovinske galanterije, ker je z dejansko izvedenimi deli naredila iz delavnice kovinske galanterije gostinski lokal, za kar je po 50. členu navedenega zakona potrebno lokacijsko dovoljenje, ki ga nima.

V tožbi tožnica navaja, da je začela in izvedla adaptacijo poslovnega objekta - delavnice kovinske galanterije v gostinski lokal na podlagi priglasitve del, torej dovoljenja občinskega upravnega organa in po pridobitvi vseh soglasij za spremembo namembnosti lokala. Meni, da ni sprejemljiva odločitev inšpekcijskega organa, ki je odredil pridobitev lokacijskega dovoljenja šele po pričetku obratovanja gostinskega lokala, pred tem pa sanitarni inšpektor in drugi inšpekcijski organi niso ugotovili nobenih drugih nepravilnosti. Tudi sicer je po njenem mnenju odločitev inšpektorja prve stopnje v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj ustavlja adaptacijska dela in zahteva pridobitev lokacijskega dovoljenja za nazaj, čeprav sam ugotavlja, da gostinski lokal obratuje, torej so bila vsa dela že zdavnaj zaključena. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), na katerih temelji odločba prve stopnje, organ urbanistične inšpekcije ustavi gradnjo in investitorju naloži, da v roku enega meseca zaprosi za lokacijsko dovoljenje, če ugotovi, da investitor gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja, ki bi ga za dela, ki jih izvaja, moral imeti. V tem primeru, če je bil navedeni inšpekcijski ukrep glede na pritožbene in tožbene navedbe morda res uporabljen potem, ko je bila adaptacija, s katero je bila spremenjena namembnost objekta, končana, je ustavitev adaptacije sicer lahko odveč, nujen pa je še vedno ukrep, ki investitorju nalaga, da v določenem roku zahteva izdajo lokacijskega dovoljenja. V zakonu namreč ni podlage za ugovor, ki meri na to, da urbanistični inšpektor po izvršeni adaptaciji ne bi smel več ukrepati in terjati, da investitor za lokacijsko dovoljenje zaprosi. Le z lokacijskim dovoljenjem se doseže legalizacija izvedenih del, ne z začetkom opravljanja gostinske dejavnosti v adaptiranem lokalu, kot očitno meni tožnica, ki je glede na lastne navedbe najemnica lokala in investitorica sporne adaptacije.

Tožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na priglasitev. Če je to priglasitev, na podlagi katere je izdal Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 18.11.1991, katere kopija je med predloženimi spisi, gre za priglasitev druge osebe, ugotovljeni obseg in narava izvedenih adaptacijskih del (zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 3.1992, ki je med spisi) pa je zadostna podlaga za ugotovitev, da je za tako adaptacijo, kot je bila izvedena, potrebno lokacijsko dovoljenje.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia