Jedro

Sodišče prve stopnje je upoštevaje prepričljivo izpovedbo policista A. A., ki je kritičnega dne vodil postopek s storilcem, zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca grafološke in forenzične stroke z razlogi, da je policist na zaslišanju v razpravni dvorani storilca kot voznika neposredno prepoznal.

Ob tem, ko po določbi tretjega odstavka 41. člena ZNPPol lahko policisti, če dvomijo o pristnosti javne listine ali je oseba nima ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, ugotavljajo identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc po tem zakonu, uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen, po določbi prvega odstavka 112. člena ZNPPol pa policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, pri čemer smejo podatke o biometričnih značilnostih oseb obdelovati pri identifikacijskem postopku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca forenzične stroške ni bil kršen 68. člen ZP-1.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v plačilnem nalogu, ki mu ga bo poslal prekrškovni organ.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo kot neutemeljno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) in potrdilo izpodbijani sklep ter ugotovilo, da je storilec zavezanec za plačilo sodne takse v višini 30,00 EU, k plačilu katere ga bo pozval prekrškovni organ.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drug senat. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Uvodoma je poudariti, da je z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje odločalo o ZSV zagovornika storilca, vloženi zoper sklep prekrškovnega organa z dne 5. 7. 2022, s katerim je bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z razlogi, da okoliščine, ki jih je v vlogi navedel vlagatelj, niso takšne narave, da bi upravičevale uporabo tega instituta, saj je bil kljub temu, da kršitelj na kraju prekrška ni imel osebnih dokumentov, opravljen ustrezen identifikacijski postopek, in sicer je bila prepoznava opravljena po biometriji, preko e-risk, s pomočjo programa, katerega policija uporablja v postopkih, kjer je prav tako zavedena fotografija osebe.

5.Glede na podatke spisa, je prekrškovni organ kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje obravnaval vlogo zagovornika storilca z dne 6. 5. 2022 (naslovljeno kot predlog za odpravo plačilnega naloga), v kateri je storilec zatrjeval, da je prekrškovni organ na kraju prekrška ugotovil napačno identiteto storilca, saj vlagatelj tega prekrška ni storil, s PN z dne 15. 3. 2022, ki je bil vročen dejanskemu storilcu na kraju prekrška, pa se je prvič seznanil šele v postopku izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato tudi ni mogel pravočasno vložiti ZSV zoper ta PN.

6.V ZSV je storilec zatrjeval, da podpis na PN že na prvi pogled ni njegov, da je njegov pooblaščenec na policiji podal prijavo zaradi kraje identitete ter da naj sodišče v postopek pritegne izvedenca forenzične stroke.

7.Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo storilca in policista A. A. ter vpogledalo v listine spisa, v posledici dokazne ocene vseh izvedenih dokazov z gotovostjo ugotovilo, da je podpis na PN storilčev ter da mu je bil PN vročen na kraju prekrška, saj je zaslišani policist na naroku storilca neposredno prepoznal kot voznika, s katerim je v opisanih krajevnih in časovnih okoliščinah vodil postopek in mu izdal PN, prav tako pa je povedal, da je bila identiteta storilca preverjena neposredno na kraju prekrška s pomočjo e-tablice - biometrije.

8.V 14. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje, upoštevaje prepričljivo izpovedbo policista A. A., ki je kritičnega dne vodil postopek s storilcem, zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca grafološke in forenzične stroke z razlogi, da je policist na zaslišanju v razpravni dvorani storilca kot voznika neposredno prepoznal. Ker se je o navedenem dokaznem predlogu zagovornika storilca izreklo, pritožba neutemeljeno zatrjuje drugače.

9.Pri tem pa tudi ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, da je takšna zavrnitev neustrezna, ker je policist glede identitete storilca vpogledal le v e-risk in je bil tako kršen Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ob tem, ko po določbi tretjega odstavka 41. člena ZNPPol lahko policisti, če dvomijo o pristnosti javne listine ali je oseba nima ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, ugotavljajo identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc po tem zakonu, uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen, po določbi prvega odstavka 112. člena ZNPPol pa policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, pri čemer smejo podatke o biometričnih značilnostih oseb obdelovati pri identifikacijskem postopku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca forenzične stroške ni bil kršen 68. člen ZP-1.

10.Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek tako ni podvomilo v to, da je bila identiteta storilca na kraju prekrška pravilno ugotovljena (oziroma posledično, da je podpis na PN storilčev ter da je bil PN na kraju prekrška vročen storilcu), saj je navedeno potrdil zaslišani policist A. A., ki je v razpravni dvorani storilca kot voznika neposredno prepoznal, v prekrškovnem postopku pa identiteto voznika ugotovil preko zbirke o biometričnih podatkih. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki je po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljiva in celovita, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

11.Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je bil PN na kraju prekrška vročen njemu ter da je podpis na PN njegov, pri tem pa v zvezi s tem zatrjuje, da izpoved priče A. A. ni prepričljiva, saj je priča sama izpovedala, da je šlo za čuden primer ter da je sodišče samo ugotovilo, da je podpis na PN nekoliko drugačen. S takimi trditvami pa storilec povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog, kot je storilca v pravnem pouku povsem pravilno poučilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.

12.Zgolj v pojasnilo pa dodaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je priča A. A. izpovedala, da je šlo za čuden primer zato, ker osebe pri sebi niso imele osebnih dokumentov, v vozilu pa so bile poleg nameščenih še ene registrske tablice, katerih veljavnost je potekla, voznik in potniki pa niso natančno vedeli povedati, kam so namenjeni.

13.Ob zgoraj navedenem pa se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je bila storilcu kršena pravica do izjave, ker mu PN ni bil vročen po pošti. ZP-1 namreč v prvem odstavku 57. člena določa, da se plačilni nalog, ki ga pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda, če prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška in se mu hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.

14.Ker je bil PN pravilno vročen storilcu, katerega identiteta je bila pravilno ugotovljena, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je storilčeva ZSV zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena.

15.Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno le o utemeljenosti storilčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev ZSV zoper PN, in ne o storilčevi odgovornosti za očitani prekršek, zato so pritožbene navedbe o kršitvi storilčeve domneve nedolžnosti v predmetnem pritožbenem preizkusu pravno nerelevantne.

16.Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

17.Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Ob pritožbenem neuspehu pa je tudi zagovornikovo zavzemanje za povrnitev pritožbenih stroškov neutemeljeno.

Zveza:

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 41, 41/3, 112, 112/1 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.