Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.
2. Zoper sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnica ocenjuje, da je z vlogo z dne 17. 9. 2013 ustrezno sledila pozivu sodišča prve stopnje z dne 5. 8. 2013 o dopolnitvi predloga z natančno specifikacijo skupnega zneska terjatve, prav tako je z dokaznim predlogom po postavitvi izvedenca finančne stroke sledila naknadnemu pozivu sodišča prve stopnje z dne 26. 2. 2014 k dodatni dopolnitvi z določenimi napotki. Meni, da je specifikacija stanja terjatve bila podana v skladu z veljavnim izvršilnim naslovom in v skladu z avstrijskimi predpisi, ki dopuščajo kontokorentni obračun kreditnih obveznosti, kot je določeno v kreditni pogodbi. Prepričana je, da bi se uskladitev lahko izvršila ob sodelovanju ustreznega izvedenca, s čimer bi se uskladila specifikacija terjatve standardom slovenskih predpisov glede obrestnega dela in to v taki meri, da bi ustrezala zahtevam sodišča in bi sodišče lahko ocenilo pravilnost izračuna. Ker sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu upnice ni sledilo, je ostalo dejansko stanje, na podlagi katerega je sprejeta izpodbijana odločitev, nepopolno ugotovljeno. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžnikom pa naloži plačilo priglašenih stroškov pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
3. Dolžniki so sicer vložili odgovor na pritožbo, k vložitvi katerega so bili s strani sodišča napačno pozvani, saj pritožba ni vložena zoper sklep iz drugega stavka četrtega odstavka 6. člena tega zakona in sklep, izdan o ugovoru, zato dolžnikom, zoper katere izvršba sploh še ni bila dovoljena, zakon ne daje pravice do odgovora na pritožbo (četrti odstavek 9. člena ZIZ).
4. Pritožba ni utemeljen.
5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu zaključuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.
6. Za dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslova mora sodišče prve stopnje upoštevati določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), ki ima procesnopravno in materialnopravno vsebino. V skladu s prvo je obstoj izvršilnega naslova procesna predpostavka, druga pa se nanaša na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova. Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, hkrati pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.(1)
7. Upnik je izvršbo predlagal na podlagi notarskega zapisa potrošniške kreditne pogodbe s sporazumom o zavarovanju, sklenjenega pri notarju T. A. v Mariboru, št. SV 327/2006 z dne 4. 5. 2006, kot izvršilnega naslova. Na podlagi 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava.(2) Poravnava pa skladno z drugim odstavkom 1057. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ni dovoljena o ničnem pravnem poslu. Pravni posel, katerega obveznost nasprotuje prisilnim predpisom in je zato nedopustna (37. člen OZ), je ničen (35. člen OZ). Enak zaključek lahko sprejmemo ob smiselni uporabi tretjega odstavka 3. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti, ki je zakonski pogoj, da pridobi notarski zapis učinek izvršilnega naslova (4. člen ZN), procesno razpolaganje,(3) ki pa ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Zakonodajalec je s tem, ko je vezal učinek izvršilnega naslova na dovoljenost poravnave, zajel tudi splošno prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP. Namen omejitve je strankam onemogočiti, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči ter tako preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava.
(4) S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Navedeno stališče pa ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
8. V obravnavanem primeru imamo razmerje s tujim elementom glede na upničin sedež v Republiki Avstriji, zato je pri določitvi merodajnega prava treba pravilno uporabiti določila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija), saj je bilo kreditno razmerje sklenjeno pred 17. 12. 2009, torej pred uveljavitvijo Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, z dne 17. junija 2008 (Uredba Rim I). Ker pogodbeniki niso izbrali prava in je karakteristična izpolnitev izplačila kredita na strani banke upnice, bi sodišče druge stopnje moralo uporabiti avstrijsko pravo (prvi in drugi odstavek 4. člena Rimske konvencije), ki dopušča dogovor obrestovanja obresti (drugi odstavek paragrafa 1000 Občega državljanskega zakonika - ODZ oziroma Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch - ABGB), vendar ne v obsegu, ki ni skladen s posebno kogentnimi predpisi slovenskega prava. Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni v primeru potrošniške pogodbe zaradi javnega interesa varstva potrošnikov posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo (drugi odstavek 7. člena Rimske konvencije). Navedena določba Rimske konvencije vodi tudi do uporabe prisilnih določil Zakona o varstvu potrošniških kreditov (v nadaljevanju ZPotK), veljavnega v času sklenitve kreditne pogodbe, glede višine obresti, ki prav tako zaradi javnega interesa varstva potrošnikov predstavljajo posebne kogentne norme.
9. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša s pravilnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje o: - kontokorentnem obračunavanju obveznosti dolžnika tekom trajanja kreditnega razmerja in vsakokratnemu prištevanju pogodbenih rednih in zamudnih obresti ter stroškov k preostanku še neplačane glavnice ob zaključkih trimesečnih obdobij, in uporabi tako ugotovljenega salda kot osnove za obračun pogodbenih rednih in zamudnih obresti: - o neprimernosti zaključnega odštevanja prejetih plačil od skupnega zneska pogodbeno obračunane terjatve, brez upoštevanja konkretnih datumov posameznih plačil in strukture obrokov: - o nedoločno opredeljeni dolžnikovi preostali obveznosti, ki kljub dopolnitvam ne dosega te mere jasnosti, da bi omogočala preizkus predloga za izvršbo. Četrtletno prištevanje rednih in zamudnih pogodbenih obresti ter stroškov h glavnici, pri čemer tako dobljen saldo predstavlja osnovo za nadaljnji obračun pogodbenih rednih in zamudnih obresti v naslednjem četrtletju, omogoča večkratno (nedovoljeno) obrestovanje obresti, zaradi katerega ni razvidno, kolikšen znesek glavnice, neplačanih pogodbeni obresti (rednih in zamudnih) in neplačanih stroškov(5) dolžnica dejansko dolguje. Kljub prištevanju obresti h glavnici, te ohranijo naravo stranske terjatve in ne postanejo del nove glavne terjatve. V skladu z določbo prvega in drugega odstavka 375. člena OZ, upnik dolžniku (tudi pri kontokorentnem kreditu) od zapadlih, ne plačanih obresti ni upravičen obračunavati zamudnih obresti. Upnik sicer lahko v skladu s 381. členom OZ od neplačanih obresti zahteva zamudne obresti, ampak šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, vendar lahko v skladu z načelom stroge formalne legalitete v izvršbi zahteva le tiste obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu, pri tem pa višina teh v skladu z posebno kogentimi določbami ZPotK, petim odstavkom 13. člena, ne sme biti višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Slednjo predpisuje Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1) v 2. členu in je ob vsakokratni spremembi objavljena v Uradnem listu RS.
10. Ker upnikove dolžnosti opredelitve predloga za izvršbo ne more nadomestiti izvedba dokaza z izvedencem finančne stroke, je pravilna prvostopenjska presoja o zavrnitvi izvedbe takšnega dokaznega predloga. Upnik mora podati trditve, iz katerih izhaja, da je terjatev, katere prisilna izvršba se predlaga s predlogom za izvršbo, skladna s posebno kogentnimi določbami slovenskega prava in skladna z izvršilnim naslovom v delu, ko ima ta lastnost izvršilnega naslova. Namen dokaznih predlogov je v tem, da se z njimi utemeljuje resničnost podanih navedb, ne pa, da bi se šele z njihovo izvedbo strankam omogočilo oblikovanje trditev.(6) Sodišče prve stopnje je glede na obstoječe navedbe predloga za izvršbo z njegovimi dopolnitvami, iz katerega ne izhaja zadostno specificirana terjatev upnice v skladu z že navedenim, posebno kogentimi določbami slovenskega prava, ki zasledujejo javni interes varstva potrošnikov, da bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, v kakšnem obsegu je predlog za izvršbo utemeljen, povsem pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo v celoti zavrnilo. Upnica pa lahko ob spremenjeni trditveni (in dokazni) podlagi predlog za izvršbo ponovno vloži. 11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
12. Upnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžniki povrnitve stroškov odgovora na pritožbo niso zahtevali, zato sodišče druge stopnje o teh ni odločalo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).
Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003. Op. št. (2) : ZN v 4. členu določa „Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.„ Op. št. (3) : Rijavec. V.: Civilno izvršilno pravo,GV Založba, Ljubljana 2003, str. 126. Op. št. (4) : Galič, A. v: Ude, L., Galič, A. : Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 44 in 45. Avtor komentarja kot primer navaja nedopustno pripoznavo zamudnih obresti v primeru oderuških obresti po 377. členu OZ, ki je kogentna norma.
Op. št. (5) : Stroški, razen enkratnih stroškov obdelave v znesku 450,00 EUR in stroškov po zaključnem terminu v znesku 10,00 EUR, v notarskem zapisu niso določno opredeljeni, saj njihov obseg in zapadlosti nista konkretizirana (v skladu z 21. členom ZIZ in 4. členom ZN), zato notarski zapis glede ostalih stroškov ne izpolnjuje pogojev neposredne izvršljivosti.
Op. št. (6) : Kot to določa 7. člen ZPP v zvezi s 212. členom ZPP in 15. členom ZIZ.