U-I-256/98

23.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjetice Nosan iz Celja na seji dne 23. septembra 1998

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti 49. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica je 10.7.1998 vložila pobudo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o policiji (v nadaljevanju: ZPol), ki ureja pooblastila policije za uporabo določenih posebnih ukrepov. Pobudnica zatrjuje, da izpodbijana določba policiji omogoča obsežne posege v pravice posameznika, ne da bi bilo zagotovljeno tudi sodno varstvo posameznikovih ustavnih pravic. Obseg ukrepov naj bi bil neopredeljen, njihova uporaba in izvajanje pa prepuščena arbitrarni oceni policije brez kakršnegakoli sodnega nadzora. Meni, da bo uveljavitev izpodbijane zakonske določbe pomenila kršitev pravic iz 22., 23., 25. in 27. člena ter iz 32. do 38. člena Ustave.

2.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude z navedbo, da se je kot odvetnica pri svojem delu že srečevala s težavami, ko ni uspela priti do podatkov, zbranih zoper njeno stranko na podlagi določb 150. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94). Zatrjuje, da izpodbijana zakonska določba neposredno posega tudi v njene pravice in pravni položaj. Kot zagovornica v neki kazenski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju naj bi bila že deležna poizvedb policistov, z razlogi zanje pa naj ne bi bila nikoli seznanjena. Pobudnica je prepričana, da bi bili ob podobni situaciji po uveljavitvi ZPol zoper njo uporabljeni ukrepi po prvem odstavku 49. člena ZPol, saj naj bi za odreditev ukrepov zadoščal goli sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje.

3.Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je po določbi drugega odstavka tega člena podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega lastnega pravnega položaja. Odvetniku torej ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje predpisa, ki neposredno ne posega v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ZPol ureja pooblastila, ki jih ima policija v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem ali dokazovanjem kaznivih dejanj. Ob določenih pogojih lahko policija uporabi posebne ukrepe, kot so tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje, tajno policijsko sodelovanje in uporaba prirejenih listin in identifikacijskih oznak. Pobudnica niti ne zatrjuje, da bi se o njej zbirali podatki z uporabo katerega od naštetih ukrepov. Glede na to, da je pobudo vložila, še preden je Zpol začel veljati, ta v njene pravice in pravni položaj sploh še ni mogel posegati. Z navedbo, da je bila že deležna poizvedb policistov in da bi se ob podobni situaciji zoper njo izvajali ukrepi na podlagi izpodbijane določbe ZPol, pa pravnega interesa ne izkazuje. Možnost, da bi se v prihodnosti izpodbijani predpis uporabil za pobudnico, po stališču Ustavnega sodišča ne zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti.

5.Ker izpodbijana določba ne posega neposredno v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnice, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Krivic, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

P r e d s e d n i k :dr. Lovro Šturm

Odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Kot vedno v podobnih primerih sem tudi tu glasoval za priznanje pravnega interesa vsakomur, da lahko izpodbija zakonsko urejanje možnega poseganja v njegovo zasebnost ali druge pravice, če je ta ureditev taka, da takrat, ko bi do kršitve take pravice konkretno prišlo, pravno varstvo ne bi več moglo biti učinkovito (tu npr. že zato, ker gre za tajne posege, za katere prizadeti sploh ne ve).

Matevž Krivic