25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe mladoletnega A. A. iz Ž., ki ga po pooblastilu njegove zakonite zastopnice B. B. iz Z. zastopa C. C., odvetnica v V., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba mladoletnega A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 384/2004 z dne 11. 11. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 132/2004 z dne 4. 2. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 428/2002 z dne 29. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (v pravdi tožnika), s katerim je zahteval ugotovitev, da je toženec njegov oče, ter plačilo preživnine od 1. 6. 2002 dalje. Proti prvostopenjski sodbi je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je nato vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji predvsem na mnenju izvedenca, ki je na podlagi analize DNK z veliko verjetnostjo izključil možnost, da je toženec pritožnikov oče. Do enake ugotovitve je izvedenec prišel tudi na podlagi dodatno opravljene analize po t. i. rodbinski zvezi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Ponavlja argumente, s katerimi ni uspel v pravdnem postopku. Opozarja na možnost napake pri izdelavi analize DNK, zaradi česar je v postopku predlagal postavitev novega izvedenca. Pritožnik se ne strinja z odločitvijo sodišč o zavrnitvi njegovega dokaznega predloga. Prepričan je namreč, da v obravnavani zadevi obstajajo razlogi za ponovitev dokaza, zato sodišče njegovega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti. Ne strinja se tudi s stališčem Vrhovnega sodišča, da naj bi sprejetje njegovega dokaznega predloga pomenilo hud poseg v toženčeve pravice iz 18. in 35. člena Ustave. Zatrjuje, da sta mu z izpodbijano odločitvijo kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave. Kršena pa naj bi mu bila tudi pravica iz 56. člena Ustave, saj naj bi sodišče povsem neutemeljeno zaščitilo toženca. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijane sodbe in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog za postavitev novega izvedenca. Določba 22. člena Ustave vključuje tudi pravico stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar pa ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče prepričljivo obrazloži, zakaj dokaznemu predlogu stranke ni sledilo. V obravnavanem primeru je sodišče ravnalo v skladu z navedeno zahtevo. Na podlagi izvedenih dokazov ter glede na navedbe pravdnih strank je razumno ocenilo, da je dokazni predlog pritožnika za postavitev novega izvedenca (v tujini), ki bi opravil ponovno analizo DNK, nepotreben, zato ga je zavrnilo. Iz izpodbijanih sodb izhajajo prepričljivi razlogi za takšno odločitev. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj ni imelo razlogov za dvom v obstoječe izvedensko mnenje. Višje in Vrhovno sodišče sta podrobno obrazložili okoliščine, ki potrjujejo, da je bil dokaz z analizo DNK opravljen korektno in v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Glede na pritožnikovo izrecno nasprotovanje stališču Vrhovnega sodišča, da bi sprejetje njegovega dokaznega predloga pomenilo hud poseg v toženčeve pravice iz 18. in 35. člena Ustave, je treba pojasniti, da to stališče za odločitev sploh ni bilo bistveno. Glede na navedeno se očitek pritožnika o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave izkaže kot neutemeljen.

5.Tudi očitek o kršitvi pravice iz 56. člena Ustave je pavšalen in neutemeljen. Za kršitev te ustavne določbe bi šlo v primeru, če bi izpodbijane sodbe temeljile na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika navedene ustavne določbe. Tega pritožnik niti ne zatrjuje. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi se pritožnik strinjal, pa zatrjevane kršitve pravice iz 56. člena Ustave ne izkazuje.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik . Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić