Jedro

O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža se odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino, je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka.

Izrek

I. Pritožba zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. II. V ostalem delu se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se dediče P. T., J. T. in M. T. napoti na pravdo, da proti sodedinji K. O. M. uveljavijo zahtevek, da je darilna pogodba z dne 25. 2. 2004 v obsegu prikrajšanja nujnih dednih deležev brez pravnega učinka v razmerju do sodedičev in da je dedinja v tem obsegu dolžna vrniti darilo v zapuščino.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se zapuščinski postopek prekine (I. točka izreka), (2) da se zapustnikovo hčer K. O. M. napoti na pravdo, da zoper sodediče vloži tožbo za ugotovitev, da solastna deleža do 2/3 na stanovanju in na počitniški hiši, kar je pridobila na podlagi darilne pogodbe, ne predstavlja darila (II. točka izreka), (3) da se dediče P. T., J. T. in M. T. napoti na pravdo, da zoper sodedinjo vložijo tožbo, da je znesek, ki ga je dedinja 25. 8. 2012 vezala kot depozit in še najmanj znesek 38.260,02 EUR darilo, ki ga je prejela od zapustnice (III. točka izreka) in (4) določilo tridesetdnevni rok za vložitev tožbe (IV. točka izreka).

2. Dedinja K. O. M. v pritožbi zoper II. in III. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sodišče ji je naložilo dokazovanje negativnih dejstev in zato napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Poleg tega mora po sodni praksi vložiti tožbo nujni dedič in ne obdarjenec. To je še posebej očitno v situaciji, ko vrnitev darila ni več mogoča in mora zato denarni zahtevek postaviti nujni dedič.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa je utemeljena.

4. V III. točki izreka je sodišče odločilo, da se glede denarnih zneskov, za katere dediči P. T., J. T. in M. T. trdijo, da jih je zapustnica izročila sodedinji kot darilo, ti napotijo na pravdo zaradi uveljavitve zahtevka, da se darilo všteje v obračunsko vrednost zapuščine. Ker so na pravdo napoteni sodediči, ta odločitev ne posega v pritožničin pravni položaj. Ker za izpodbijanje navedene odločitve nima pravnega interesa, pritožba v tem delu ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

5. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, da se na pravdo napoti pritožnico. Po uveljavljenem stališču sodne prakse se o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi.1 Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino,2 je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka. Ker je pritožnica v zapuščinskem postopku nasprotovala vrnitvi darila, je treba na pravdo napotiti dediče, ki uveljavljajo nujni dedni delež.

6. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo v delu, v katerem se nanaša na III. točko izreka, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) v delu, v katerem se nanaša na II. točko izreka, pa ji je ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tej točki spremenilo tako, da se dediče P. T., J. T. in M. T. napoti na pravdo, da proti sodedinji K. O. M. uveljavijo zahtevek, da je darilna pogodba z dne 25. 2. 2004 v obsegu prikrajšanja nujnih dednih deležev brez pravnega učinka v razmerju do sodedičev in da je dedinja v tem obsegu dolžna vrniti darilo v zapuščino (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Prim. Pavlin, Nujni dediči, Uradni list, Ljubljana, 2012, str. 354 (z navedki sodne prakse). 2 Kot nujno predpostavko dajatvenega zahtevka sodna praksa zahteva tudi sodno oblikovanje pogodbenega razmerja v smislu njegove neučinkovitosti v razmerju do nujnega dediča.