Jedro

Vse posamezne okoliščine, ki jih glede ravnanja odvetnice tožnik še posebej izpostavlja v tožbi in meni, da niso bile upoštevane oziroma ne v zadostni meri, je sodišče v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 (že) upoštevalo ter ocenilo njihov pomen za izid posameznega pravdnega postopka, namreč da nevestno ravnanje odvetnice v nobenem primeru ni bilo razlog za neuspeh tožnika. Organ za BPP tako ni imel razloga, da takim prepričljivo utemeljenim ocenam ne bi sledil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje iz zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, in sicer za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 108/2015 z dne 13. 5. 2015, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik navajal, da želi vložiti revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Organ za BPP se ni strinjal z oceno tožnika, da sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 108/2015 ne vsebuje razlogov za zavrnitev pritožbe, kajti po vpogledu je ugotovil, da se višje sodišče sklicuje na razloge in obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, ker je ocenilo, da so razlogi za zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka obširno, jasno in skladno, pa tudi prepričljivo in tudi sprejemljivo navedeni v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014. Organ za BPP ni sledil tožnikovi navedbi, da je sodišče prve stopnje pavšalno presodilo vprašanje obstoja vzročne zveze pri odškodninski odgovornosti toženih strank, odvetnice A.A. in zavarovalnice. Kot drugi razlog za vložitev revizije je tožnik navajal nepravilno uporabo materialnega prava pri presoji vzročne zveze s strani višjega sodišča. Vendar pa organ za BPP po vpogledu v sodbi obeh stopenj tožniku ni sledil, saj iz sodb izhaja, da tožnik ni dokazal obstoja pravno relevantne vzročne zveze med opustitvami odvetnice in zatrjevano škodo. Po presoji organa za BPP tožnik v revizijskem postopku ne bi imel verjetnih izgledov za uspeh, zato je v smislu prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zadeva nerazumna ter je organ za BPP tožnikovo prošnjo zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je bila odvetnica A.A. določena tožniku za izvajanje BPP v več zadevah. Navaja, da bi se v zadevi I P 2156/2006 morala udeležiti poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, pa tako ni ravnala. Poleg tega je prejela sodbo, opustila pa je pritožbo. Tudi prvostopenjsko sodišče je v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 ugotovilo, da odvetnica ni postopala v skladu z dolžnostnim ravnanjem, vendar pa nobeno od sodišč ni štelo tega kot podlago za ugotovitev odškodninske odgovornosti odvetnice. Poleg tega je odvetnica tožniku zamolčala, da je članica Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, tako da je prišlo do nasprotja interesov. Tudi v pravdnem postopku v zadevi III P 3982/2005 se odvetnica neopravičeno ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo. Pravdni postopek je bil tako zaključen s sodbo na podlagi odpovedi. Z razlogovanjem, da odškodninska tožba ni bila pravilno podana, kot izhaja iz sodnih odločb sodišč obeh stopenj, se tožnik ne strinja. Meni, da je utemeljen njegov sum, da odvetnica A.A. pri tem, ko ga je zastopala, ni ravnala v skladu z Ustavo in zakoni. Če bi menila, da so tožnikova navodila škodljiva, pa bi ga na to morala opozoriti, česar pa ni storila. Odvetnica A.A. tožniku tudi ni povedala, da jo je v pravdni zadevi III P 3983/2005 zastopal substitut, odvetniška kandidatka B.B., ni mu posredovala sodbe in ga tudi ni obvestila o pritožbi, tako da ni mogel vplivati na vsebino pritožbe. Tožnik vztraja, da je odvetnica A.A. v postopkih ravnala nepravilno, v škodo tožnika ter je zato nujno, da se ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP za vložitev revizije. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 108/2015 z dne 13. 5. 2015, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014. Sodišče pritrjuje organu za BPP, da je pravilno presodil, da tožnik brez podlage zatrjuje, da je bilo v sodnem postopku, v katerem je tožnik uveljavljal odškodninski zahtevek zoper odvetnico A.A. in zavarovalnico, pri kateri je imela zavarovano odvetniško odgovornost, zaradi malomarnega, nepravilnega in škodljivega ravnanja odvetnice, pavšalno presojano o obstoju vzročne zveze, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Iz sodbe III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 namreč izhaja, da je sodišče za vsakega od štirih sodnih postopkov, v katerih je tožnika zastopala odvetnica A.A., podrobno ugotavljalo, ali je ta pri tem ravnala tako, kot mora odvetnik ravnati glede na določbe Zakona o odvetništvu, Kodeksa odvetniške poklicne etike oziroma Obligacijskega zakonika. Pri tem je sodišče med drugim ugotovilo tudi nevestno in neskrbno ravnanje odvetnice, vendar je presodilo, da to ni v zvezi s tožnikovim neuspehom, kajti v pravdni zadevi I P 2156/2006 tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel zaradi zastaranja vtoževane terjatve, v pravdni zadevi I P 2157/2006 (sodba z dne 3. 11. 2010) ni uspel, ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost tožencev, pri čemer je bila odvetnica A.A. v tej zadevi že leta 2009 sploh razrešena ter kot izvajalec BPP določen odvetnik C.C. V pravdni zadevi III P 3983/2005 tožnik ni uspel zaradi zastaranja vtoževane terjatve, v pravdni zadevi III P 3982/2005 pa je bila sicer izdana sodba na podlagi odpovedi, vendar bi bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen tudi, če bi bilo v zadevi odločeno po izvedenem dokaznem postopku, saj je bila vtoževana terjatev prav tako zastarana. Z razlogi prvostopenjskega sodišča se je izrecno strinjalo tudi višje sodišče v sodbi I Cp 108/2015 z dne 13. 5. 2015 in jih ocenilo kot obširne in jasne, skladne ter prepričljive, soglašalo pa je tudi z zaključki prvostopenjskega sodišča o nedokazanosti obstoja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami odvetnice in uveljavljano škodo. Tako sodišče ne najde razloga, da bi navedenih argumentiranih zaključkov okrožnega in višjega sodišča organ za BPP ne mogel sprejeti.

Tudi kolikor je tožnik v prošnji za BPP navajal, da je razlog za vložitev revizije tudi nepravilno uporabljeno materialno pravo, in sicer v zvezi z zadevo, v kateri je tožbo vložil zoper D.D. in E.E., se sodišče z organom za BPP strinja, da so tožnikove trditve neutemeljene. Višje sodišče je v sodbi I Cp 108/2015 v zvezi z navedeno zadevo III P 3982/2005 namreč v celoti pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da je tožnik nepravilno tožil D.D. in E.E., ob tem ko je imel terjatev zoper stečajno maso F. d.d. - v stečaju, pri tem pa je tožnikove trditve glede uveljavljanja spregleda pravne osebnosti izrecno ocenilo kot povsem deplasirane, in po presoji sodišča je organ za BPP takim zaključkom sodišč mogel slediti.

Vse posamezne okoliščine, ki jih glede ravnanja odvetnice tožnik še posebej izpostavlja v tožbi in meni, da niso bile upoštevane oziroma ne v zadostni meri, je sodišče v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014, kot iz nje izhaja, (že) upoštevalo ter ocenilo njihov pomen za izid posameznega pravdnega postopka, namreč da v nobenem primeru, kot že navedeno, nevestno ravnanje odvetnice ni bilo razlog za neuspeh tožnika. Organ za BPP tako tudi po presoji sodišča ni imel razloga, da takim ocenam, prepričljivo utemeljenim, ne bi sledil. Po povedanem se tako sodišče z organom za BPP strinja, da tožnik ne bi imel verjetnih izgledov za uspeh z revizijo zoper sodbo I Cp 108/2015 z dne 13. 5. 2015, in da tako za priznanje BPP ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, torej da ne gre za očitno nerazumno zadevo.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.