Jedro

Višina prispevka za preživljanje mladoletne tožnice je bila določena ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah. Te so na strani tožnice (doraščanje in prehod v srednjo šolo) opredeljene kot podlaga za zvišanje toženčevega preživninskega prispevka, na strani toženca pa je odpadla obveznost preživljanja dveh otrok, kar je izboljšalo njegove premoženjske razmere. Oboje je podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka in sicer tako ob uporabi določbe petega odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 14/89), kot tudi ob uporabi določbe 79. člena navedenega zakona. Vendar pa pri tem ni izostala ocena, ki se nanaša na zvišanje toženčevih življenjskih stroškov zaradi bolezni.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora namesto dosedanje preživnine, ki je nazadnje bila določena v maju 1996 na 4.960,00 SIT plačevati od 6.7.1994 dalje na 12.000,00 SIT mesečno zvišano preživnino. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbi nižjih sodišč nimata ugotovitev o tem, na kakšni podlagi naj bi bili stroški za preživljanje mladoletne tožnice opredeljeni z zneskom 45.000,00 SIT mesečno. Zato tudi ni mogoče preizkusiti, na kakšni podlagi sta sodišči določili višino preživnine v znesku 12.000,00 SIT mesečno. Pri odločanju o višini preživnine bi bilo treba upoštevati določbe členov 132 in 129 zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne pa določbe 79. člena tega zakona. Preživnina tudi ni bila odmerjena v skladu z toženčevimi zmožnostmi, pri tem pa tudi ni bilo v zadostni meri upoštevano njegovo slabo zdravstveno stanje.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je med drugim podana tudi tedaj, ko sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tako napako revizija očita sodbama obeh nižjih sodišč. Očitek utemelji z navedbo, da ni mogoče presoditi, na kateri podlagi je ugotovljeno, da preživninski stroški za mladoletno tožnico znašajo ravno 45.000,00 SIT mesečno. Vendar pa navedena utemeljitev glede na podatke v spisu v bistvu predstavlja le dvom o pravilnosti dokazne ocene o višini stroškov preživljanja, torej grajo dejanskih ugotovitev, ki pa ne more biti predmet revizijskega preizkusa. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da so potrebe mladoletne tožnice z zneskom 65.463,00 SIT mesečno previsoko ocenjene, zaradi česar je sprejemljiv v tej smeri le znesek 45.000,00 SIT na mesec, v izpodbijani sodbi pa je kot izhodišče za strinjanje z navedenim zneskom (očitno v minimalnih okvirih) upoštevan podatek Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije o življenjskih stroških za april 1996, po katerem povprečni življenjski stroški za dijaka (v družini z dvema članoma) znašajo kar 77.798,00 SIT. Izhodišča za presojo so torej bila zbrana, presojena pa so bila s stališča, da se "mesečne potrebe otroka ocenijo v skupnem znesku in da ni bila storjena procesna kršitev, ker niso posebej v zneskih navedeni in ocenjeni posamezni stroški." S takim načinom presoje se revizijsko sodišče strinja, saj gre pri grobi oceni višine stroškov za preživljanje otroka tožničine starosti in stopnje šolanja tudi za splošno znane okoliščine. Zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka torej revizijsko sodišče ni našlo.

Višina prispevka za preživljanje mladoletne tožnice je bila določena ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah. Te so na strani tožnice (doraščanje in prehod v srednjo šolo) opredeljene kot podlaga za zvišanje toženčevega preživninskega prispevka, na strani toženca pa je odpadla obveznost preživljanja dveh otrok, kar je izboljšalo njegove premoženjske razmere. Oboje je podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka in sicer tako ob uporabi določbe petega odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 14/89), kot tudi ob uporabi določbe 79. člena navedenega zakona. Vendar pa pri tem ni izostala ocena, ki se nanaša na zvišanje toženčevih življenjskih stroškov zaradi bolezni. Kljub upoštevanju višjih izdatkov, ki jih ima zato toženec, sta nižji sodišči še vedno v celoti sledili zahtevku na zvišanje preživnine. Razloge v tej smeri prevzema tudi revizijsko sodišče. Zakonita zastopnica bo namreč tudi ob zvišani preživnini (pri čemer so njeni prejemki nižji od toženčevih) še vedno nosila pretežni del finančnega bremena, povezanega s tožničinim preživljanjem. Tožencu pa bo po odbitku iz naslova preživnine dosojenega zneska še vedno ostalo toliko denarja, da bo z njim lahko kril tudi svoje povečane izdatke.

Ker revizijsko sodišče po preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).