Jedro

Toženci niso dolžni kriti stroškov, ki se nanašajo izključno na procesno razmerje med tožniki in enajstimi toženci, zoper katere je bila tožba umaknjena. Ne glede na to, da je bil zahtevek zoper pritožnike utemeljen, je bila odločitev o tem, zoper koga bo vložena tožba, v domeni tožnikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zniža za 1.304,70 EUR.

II. Tožniki so dolžni v 15 dneh od vročitve tega sklepa tožencem solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da se lastnoročni dodatek k oporoki zapustnice nanaša na parcelo 004/2 in delež 7466/10037 glede parcele 004/1 obe k. o. ... in zato obstoji dedna pravica tožnikov kot pravnih naslednikov po pokojni A. A. glede teh parcel. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 4.274,70 EUR.

2. Toženci v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožencem naloži v plačilo le stroške, do katerih so tožniki upravičeni glede na zakon in odvetniško tarifo.

Pri odmeri stroškov ni bilo upoštevano dejstvo, da je bila tožba prvotno vložena proti 14 tožencem. Do ustavitve postopka zoper ostalih 11 tožencev so toženci dolžni kriti le 3/14 nastalih stroškov.

Poleg tega niso dolžni kriti stroška pripravljalne vloge z dne 23. 9. 2015, ki je niso prejeli in ki se glede na to, da so odgovor na tožbo vložili le nekaj dni prej, na njih ne nanaša. Na njih se ne nanaša strošek tožnikov v zvezi s posredovanjem naslovov ostalih tožencev. Na njih se ne nanaša pripravljalna vloga z dne 29. 8. 2017. Niso dolžni kriti stroškov za umik tožbe proti ostalim tožencem. Iz razloga, ker je bila tožba zoper ostalih 11 tožencev umaknjena in je bilo o teh stroških implicitno odločeno v odločitvi o ustavitvi postopka, toženci niso dolžni kriti 11/14 dotlej nastalih stroškov. Prav tako se njih ne tiče pritožba tožnikov zoper odločitev o stroških postopka. Poleg tega je bilo v sklepu z dne 7. 9. 2020 odločeno, da tožniki sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Narok 15. 4. 2021, ki je bil preložen, bi moral biti ovrednoten po tar. št. 20/III. Poleg tega ni podlage za priznanje 100 točk za urnino.

Pripravljalna vloga z dne 21. 4. 2021 ni bila potrebna. Tožniki niso navedla nič novega ali relevantnega.

3. Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da toženci niso dolžni kriti stroškov, ki se nanašajo izključno na procesno razmerje med tožniki in enajstimi toženci, zoper katere je bila tožba umaknjena. Ne glede na to, da je bil zahtevek zoper pritožnike utemeljen, je bila odločitev o tem, zoper koga bo vložena tožba, v domeni tožnikov. Tako pritožniki niso dolžni kriti stroška za prvo pripravljalno vlogo z dne 23. 9. 2015, s katero so se tožniki odzvali na poziv sodišča za navedbo naslovov ostalih tožencev (ovrednoteno z 800 točkami), za sporočilo naslovov (100 točk), izjavo o umiku tožbe (400 točk), pritožbo zoper sklep o stroških (500 točk) in sodno takso za pritožbo (204 EUR).

6. Ni pa utemeljeno stališče, da so dolžni kriti le 3/14 stroškov, nastalih z opravo ostalih procesnih dejanj tožnikov (gre za vložitev tožbe in treh pripravljalnih vlog). Te vloge se nanašajo na vsakega od tožencev, strošek pa zaradi vložitve tožbe zoper tiste, zoper katere je bila tožba umaknjena, ni bil višji.

7. Utemeljena je navedba, da se na naroku 15. 4. 2021 niso obravnavala vsebinska vprašanja in je zato pravilno ovrednotenje po tar. št. 20/III v višini 200 točk (namesto 800 točk). Pravilno je tudi pritožbeno stališče, da sta urnina in trajanje obravnave le dva izraza za postavko iz prvega odstavka 6. člena OT. Glede na to, da je narok trajal eno uro in 10 minut, gre tožnikom 50 točk (ne pa dodatnih 100 točk).

8. Neutemeljeno pa je nasprotovanje ovrednotenju pripravljalne vloge z dne 21. 4. 2021. Vloga je bila podana v kontekstu vsebinskega sojenja po več letih obravnavanja procesnih vprašanj in izčrpno predstavlja dejanska in pravna stališča tožnikov, tako da ne gre za nepotreben strošek.

9. Stroški tožnikov, nastali z odvetniškim zastopanjem, so tako nižji za 2.515 točk (vključen je še nižji znesek materialnih stroškov (24 točk namesto 39) in namesto 5.900 točk, kot je ugotovljeno v izpodbijani odločbi, znašajo 3.385 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR znašajo 2.031 EUR (in ne 3.581,70 EUR). Tudi znesek dolžnih sodnih taks je nižji za 204 EUR in znaša 939 EUR. Skupen znesek dolžnih stroškov je torej 2.970 EUR.

10. Po navedenem in po ugotovitvi, da niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava niso podane (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki so ga toženci dolžni plačati tožnikom, znižalo za 1.304,70 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker pritožniki niso opredelili vrednosti izpodbijanega dela, je pritožbeno sodišče pri ovrednotenju potrebnih stroškov izhajalo iz celotnega zneska dolžnih stroškov. Upoštevaje 2. točko tar. št. 21 OT jim gre za vložitev pritožbe 150 točk; glede na zastopanje treh strank se število točk zviša za 30 točk (po tretjem odstavku 7. člena OT); za materialne stroške jim gre 3,6 točke; upošteva se 22 % davek na dodano vrednost; gre jim tudi strošek za sodno takso v višini 96 EUR. Skupen znesek stroškov tako znaša 230,40 EUR. Glede na tretjinski uspeh so jim tožniki dolžni povrniti 70 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti temelji na 378. členu in 299. členu OZ.