Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Društvo z omejeno odgovornostjo v katero se je preoblikovala delniška družba obstaja od vpisa v register, šele z vpisom postanejo delnice poslovni deleži (čl. 544 ZGD). Do vpisa preoblikovanja v register so delnice vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Pritožba se kot neutemeljena z a v r n e in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi .
S sodbo opr. št. II Pg ... z dne 11.5.1999 je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v C., opr. št. Ig ... z dne 3.2.1998, v celoti vzdržalo v veljavi v tč. 1 izreka za glavnico 151.131,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1997 dalje in v tč. 3 izreka za izvršilne stroške 12.150,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.2.1998 dalje. Toženi stranki je naložilo v povrnitev nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 15.900,00 SIT. Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je storjena bistvena kršitev, ker je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki. Sodišče v izpodbijani sodbi trdi, da tožena stranka ni z ničemer izpodbila terjatve tožeče stranke, kar ne drži. Tožena stranka trdi, da je v celoti dokazala svoje trditve in meni, da je z njim v celoti izpodbila terjatev tožeče stranke. Ves čas je namreč zatrjevala, da v letu 1997 tožeča stranka ni imela več temelja za izstavitev računov za opravljanje svojih storitev, saj je tožena stranka tega leta vložila predlog za preoblikovanje družbe iz d.d. v d.o.o. O vloženem predlogu je tudi pravočasno obvestila tožečo stranko, kar vse jasno izhaja iz listin kot tudi zapisnikov. Zmotno in nepopolno je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče ni pravilno ugotovilo, da je potrebno šteti, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo obveznosti do tožeče stranke od dneva sprejema sklepov družbe o preoblikovanju in ne od vpisa v register dalje. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja bi moralo ugotoviti, da ne obstoji pravni temelj za izdajo spornega računa. Trditve sodišča, da tožena stranka ni prerekala prvega računa iz leta 1996, pa so v tej zadevi nepomembne. V posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. V času izdaje spornega računa je bila tožena stranka že d.o.o., kar pomeni, da zanjo ni bilo več potrebno voditi vpisa nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru tožeče stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno oz. podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter zaveže plačati tožečo stranko stroškov pritožbenega postopka. Na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), saj je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 354/II tč. 13 ZPP ni podana. Zatrjevanega nasprotja med odločilnimi dejstvi in med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki ni zaznati. Podana tudi ni katera od nadaljnjih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz čl.354/II ZPP,na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (čl. 365/II ZPP). Po dejanskih ugotovitvah prvostopnega sodišča sta pravdni stranki sklenili pogodbo o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev št. ... z dne 2.4.1996. Pogodba določa medsebojne pravice in obveznosti pravdnih strank, med drugim v 6. tč. obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v višini in rokih, kot so določeni v veljavni tarifi tožnice. Ni pritrditi pritožbi, da tožena stranka ni več zavezanec za plačilo obveznosti do tožeče stranke od dneva sprejema sklepov družbe o preoblikovanju in ne šele od vpisa v register dalje. Po čl. 544 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) družba z omejeno odgovornostjo, v katero se je preoblikovala delniška družba, obstaja od vpisa v register. Šele s tem dnem delnice postanejo poslovni deleži. Dokler v sodni register ni bilo vpisano preoblikovanje tožene stranke kot delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, je torej tožeča stranka morala za toženo stranko voditi register nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s sklenjeno pogodbo. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je tožena stranka sicer vložila predlog za vpis preoblikovanja v sodni register, da pa vpis še ni izveden. Tudi pritožba ne navaja vpisa preoblikovanja tožene stranke v sodni register. Tožeča stranka zahteva po rč. št. ... z dne 22. 4.1997 plačilo zneska 151.131,70 SIT (valuta 30.4.1997) za vodenje registra imetnikov delnic od 25.4.1997 do 24.4.1998, prvostopno sodišče pa je ugotovilo iz izpiska tožeče stranke z dne 12.4.1999, da je bilo v knjigi imetnikov VP po izdajatelju dne 25.4.1998 še vedno vpisanih 8.741 imetnikov delnic tožene stranke. Pritožbena trditev, da prvostopno sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, je tako neutemeljena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa je prvostopno sodišče z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi materialno pravo pravilno uporabilo. V razlogih sodbe sicer ni navedlo materialnopravnega predpisa, na katerega je oprlo odločitev, vendar pa je odločitev prvostopnega sodišča v skladu z materialnim pravom, to je z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki že v temeljnih načelih in sicer v čl. 17/I določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Pritožba je neutemeljena. Neutemeljeno pritožbo pa je bilo zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (čl. 368 ZPP).