Jedro

Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. odstavka 241. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB 3; št. 45/08; ZPP), kaznovalo z denarno kaznijo v višini 200,00 EUR pričo E. D. Proti sklepu se je pritožil E. D. (priča) zaradi kršitve določb ZPP in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Graja, da sklep ni pravilen in ni zakonit. Ni bil pravilno vabljen, saj mu vabilo ni bilo vročeno na naslov pisarne, temveč je bilo očitno vrženo v poštni predal, kar ni pravilno. Sklicuje se na opravičilo poslano po faksu in poudarja, da v zadevi P 41/2007, pred sodiščem v P., kjer se je obravnava začela ob 9.00 uri, stranka ni dovolila substitucije. Gre za opravičljiv razlog ne glede na to, kdaj je zvedel za svoje dolžnosti pooblaščenca. Kot odvetnik stranki ne sme odreči osebnega zastopanja in je to v opravičilu sodišču tudi sporočil. V dokaz, da je bil na naroku 24.3.2009, na sodišču v Piranu, prilaga kopijo zapisnika s te obravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in ima zakonsko podlago v določbi 1. odstavka 241. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pritožnika vabilo kot pričo v skladu z določbo 1. odstavka 141. člena ZPP (neosebno), saj ZPP za vabljenje prič ne predpisuje osebne vročitve (142. člen ZPP v zvezi s 237. členom ZPP). Pritožnik v predmetni zadevi ni bil vabljen kot pooblaščenec tožnice (tožnico zastopa odvetnik N. K.), zato ga sodišče ni bilo dolžno vabiti na naslov pisarne. Pritožnik ne trdi, da vabila priči ni prejel, in tudi ne pove, kdaj ga je dobil. Po podatkih spisa mu je bilo vabilo puščeno v poštnem nabiralniku 28.1.2009 in bi morebitni opravičen izostanek lahko pravočasno javil sodišču prve stopnje. Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, je za svoje dolžnosti pooblaščenca v drugih zadevah nedvomno vedel pred 24.3.2009, ko je bila razpisana obravnava, na katero je bil vabljen kot priča. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da dejstvo, da je bil v drugih zadevah na isti dan vabljen kot pooblaščenec, ne predstavlja opravičljivega razloga za njegov izostanek z naroka, na katerega je bil vabljen kot priča. Pritožnik niti ne navaja, kdaj je v zadevi opr. št. P 41/2007 pred sodiščem v Piranu, na katero se sklicuje, prejel vabilo, zagotovo pa ga je moral prejeti najmanj 15 dni prej (2. odstavek 280. člena ZPP). Vprašanje, kdaj je prejel vabilo kot pooblaščenec, je odločilno za presojo, ali bi o izostanku lahko pravočasno obvestil sodišče (opravičilo je poslal po faksu na dan naroka), in tudi, ali bi si v zadevi lahko uredil substitucijo. Za trditev, da stranka ni dovolila substitucije, ni predložil dokazov. Pritožbi priložen dokaz, da je bil na naroku na sodišču v Piranu ob 9.00 uri zjutraj istega dne, kot je bil v Ljubljani vabljen za pričo, pri čemer ni predložil dokaza, da stranka v tej zadevi ni dovolila substitucije, kot trdi v pritožbi, pa tudi ne nudi podlage za preklic sklepa o kaznovanju (5. odstavek 241. člena ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe v okviru razlogov, na katere mora paziti po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ni našlo pomanjkljivosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).