Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik svoje vloge ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavanje, in ker ni postopal skladno s pozivom sodišča prve stopnje, naj v dopolnitvi vloge postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in naj dopolni svoje navedbe, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo vlogo tožnika z dne 28. 9. 2010. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil laično pritožbo in navajal, da je bil v bolniškem staležu, ko je dobil vabilo na razgovor o izredni odpovedi, katerega se je tudi udeležil in prosil za dopust in zatrjeval, da se navedeno ne bo več ponovilo. Ko še ni prejel odločbe od zdravniške komisije, je poslal prošnjo in prosil za dopust, ki pa mu ni bil odobren, ampak mu je tožena stranka pisala neupravičene izostanke in mu izrekla izredno odpoved. Na razgovoru je prosil, da ga ne vržejo iz službe. Odkar je brez službe, se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, izgubil pa je tudi denarno nadomestilo, ki mu pripada od zavoda.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijan sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, nanj pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik dne 28. 9. 2010 vložil vlogo označeno kot pritožba in v njej navajal, da vlaga pritožbo zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja. Zdravstvena komisija mu namreč ni odobrila bolniškega staleža za čas od 1. 7. 2010 do 10. 7. 2010 in ko je to ugotovil, je takoj poklical na podjetje in zaprosil za dopust, vendar mu ta ni bil odobren, temveč mu je bil pisan neupravičen izostanek z dela. Iz vloge izhaja, da tožnik dejansko vlaga tožbo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno s sklepom z dne 4. 11. 2010 pozvalo, da mora v roku 15-ih dni od prejema sklepa vlogo popraviti in dopolniti tako, da predloži še en izvod vloge in prilog, vlogo označi kot tožbo, v njej opredeli tožečo in toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navedene dejstva, na katera opira svoj zahtevek in navede dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in predloži listinske dokaze ter tako popravljeno in dopolnjeno vlogo skupaj s prilogami predloži sodišču v dveh izvodih. Kot izhaja iz 2. točke sklepa je sodišče tožnika tudi opozorilo, da v primeru, če ne bo ravnal po nalogu sodišča, bo sodišče vlogo zavrglo. V 3. točki izreka ga je tudi opozorilo, da lahko vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da se rok za popravo in dopolnitev vloge iz 1. točke izreka sklepa šteje od dneva, ko bo odločba oziroma sklep o brezpravni pravni pomoči vročen tožniku. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje tožnika tudi natančno poučilo, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, da bo sposobna za obravnavo. Sodišče mu je pojasnilo, da se v primeru izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožbeni zahtevek pravilno glasi na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nadalje na ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še vedno traja ter na zahtevo, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati delovno dobo, ga prijaviti v socialna zavarovanja, ter mu obračunati in izplačati plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal. Iz obrazložitve sklepa tudi jasno izhaja, da je sodišče tožnika tudi obvestilo, da lahko v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči zaprosi za brezplačno pravno pomoč v primeru, da izpolnjuje pogoje za dodelitev le-te. Naveden sklep je bil tožniku vročen 6. 11. 2010 in dne 9. 11. 2010 je tožnik predložil dopolnitev vloge, v kateri je dodatno navedel le, da vlaga tožbo zoper delodajalca A. d.o.o. Trzin zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja, sicer pa je ponovil navedbe iz prvotne vloge. Pri strokovni službi za BPP je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi, vendar je bila ta s sklepom opr. št. BPP 465/2010 z dne 30. 12. 2010 zavržena. Sklep o brezplačni pravni pomoči je bil tožniku vročen 31. 12. 2010, kar pomeni, da se je 15-dnevni rok za popravo in dopolnitev vloge z dne 28. 9. 2010 iztekel 17. 1. 2011, kljub temu pa tožnik vloge ni popravil in dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik svoje vloge ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje in ni postopal skladno s pozivom in napotilom sodišča, saj tudi v dopolnitvi vloge z dne 9. 11. 2010 (list. št. 7 in 8) ni postavil jasnega in določnega tožbenega zahtevka in tudi ni dopolnil svoji nejasnih navedb oziroma ni navedel vseh relevantnih dejstev glede izpodbijane odpovedi, kakor je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja postopke pred sodišči. Za postopek pred delovnimi sodišči se uporablja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2002 in nadaljnji), ki v 19. členu določa, da se v postopkih v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določila zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vlogo tožnika na podlagi določil 5. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Tožba namreč mora po določilu 180. člena ZPP obsega določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).