Jedro

Po pravnomočnosti sodbe je specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 16. 12. 2016 v zvezi z odvzeto premoženjsko koristjo podalo predlog za odvzem denarnih sredstev A. A., nad katerim je odrejeno začasno zavarovanje v drugi kazenski zadevi, v kateri je bila obtožnica prav tako zaradi razloga procesne nesposobnosti A. A., zavržena. Po predlogu SDT naj bi se denarna sredstva v znesku 72.707,75 EUR pobotala s terjatvijo, ki jo ima sodišče do A. A. iz naslova že omenjenega odvzema premoženjske koristi v višini 899.556,00 EUR.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlog SDT vsebinsko nanaša na izvršitev pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi A. A., za kar pa po določbi 131. člena ZKP ni pristojno sodišče, ampak o tem odloča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, torej po določbah Zakona o davčnem postopku.

Izrek

Ob obravnavanju pritožbe pooblaščenca A. A. se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi pobota terjatev sodišča po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 97604/2010 z dne 19. 6. 2015, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 97604/2010 z dne 8. 9. 2016 v višini 899.566,00 EUR, A. A. odvzamejo denarna sredstva v višini 72.707,75 EUR, ki se od 27.1. 2014 nahajajo na računu Okrožnega sodišča v Ljubljani SI56 0100-...

2. Zoper sklep se brez navedbe pritožbenega razloga pritožuje pooblaščenec A. A. s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep kot nezakonit razveljavi.

3. Sodišče druge stopnje je ob obravnavanju pritožbe pooblaščenca A. A. izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti. V okviru uradnega preizkusa, ki je po določbi petega odstavka 402. člena ZKP zamejen (zgolj) na presojo stvarne in funkcionalne pristojnosti sodišča, je bilo namreč ugotovljeno, da v predmetni zadevi, ki se nanaša na odvzem premoženjske koristi, ni podana funkcionalna pristojnost organa, ki je izdal izpodbijani sklep.

4. Po določbi prvega odstavka 131. člena ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih je treba prisilno izterjati v dobro proračuna in glede odvzema premoženjske koristi, izvrši sodbo pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov in to na predlog sodišča, ki je izdalo sodbo. Glede drugih stroškov kazenskega postopka in glede premoženjskopravnih zahtevkov pa izvrši sodbo pristojno sodišče po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek.

5. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo v predmetni zadevi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 97604/2010 z dne 19.6.2015, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 97604/2010 z dne 8. 9. 2016, odločeno, da se A. A. kot prejemniku koristi pridobljene, iz v tem postopku procesuiranih kaznivih dejanj, po določbi 95. člena KZ odvzema znesek 899.556,00 EUR. Nobenega dvoma torej ni, da je bilo o odvzemu premoženjske koristi A. A., s sodno odločbo že pravnomočno odločeno.

6. Po pravnomočnosti sodbe je specializirano državno tožilstvo (SDT) dne 16.12.2016 v zvezi z odvzeto premoženjsko koristjo podalo predlog za odvzem denarnih sredstev A. A. nad katerim je odrejeno začasno zavarovanje v drugi kazenski zadevi, ki se je vodila pod opr. št. X K 61190/2010 in v kateri je bila obtožnica prav tako zaradi razloga procesne nesposobnosti A. A., zavržena. In sicer naj bi se po predlogu SDT denarna sredstva v znesku 72.707,75 EUR pobotala s terjatvijo, ki jo ima sodišče do A. A. iz naslova že omenjenega odvzema premoženjske koristi v višini 899.556,00 EUR.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se v predhodni točki naveden predlog SDT vsebinsko nanaša na izvršitev pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi A. A., za kar pa po določbi 131. člena ZKP ni pristojno sodišče, ampak o tem odloča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, torej po določbah Zakona o davčnem postopku.

8. Iz navedenega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče odločilo o zadevi, za katero ni bilo funkcionalno pristojno, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo pritožbenih navedb pooblaščenca A. A. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati skladno z določbo 131. člena ZKP in zadevo glede izvršitve odvzema premoženjske koristi odstopiti pristojnemu davčnemu organu.