Jedro

Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke3 z dne 9. 8. 2004. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo, Območne enote L. z dne 17. 5. 2004. S to odločbo je bilo med drugim odločeno, da morata tožnika takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo dnevnonočnega bara na zemljišču s parc. št. 15 k.o. ..., ki jo izvajata v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 2. 10. 1997, dokler ne pridobita spremenjenega gradbenega dovoljenja, za katerega morata zaprositi v roku enega meseca po prejemu odločbe. Za objekt pa so bile določene tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da gre v tem upravnem sporu za inšpekcijski ukrep pri neskladni gradnji, kot ga določa ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002 in 4/2004). Sodišče prve stopnje je kot neutemeljene zavrnilo tožbene ugovore glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede objektov v naravi. Iz predložnih upravnih spisov namreč izhaja, da je upravni organ prve stopnje ugotovil dejansko stanje na podlagi neposrednega ogleda spornega objekta, kar je razvidno iz zapisnika o ogledu z dne 22. 4. 2004. Na ogledu so bili navzoči dve gradbeni inšpektorici ter nadzornik, ki so zapisnik tudi podpisali. Iz zapisnika pa so razvidne izmere objekta, kot so bile ugotovljene ob ogledu, na katerem je bila prisotna tudi B.B., ki zapisnika sicer ni podpisala, ni pa imela nanj nobenih pripomb. Glede na tako sestavljen zapisnik sodišče prve stopnje nima razloga za dvom v njegovo verodostojnost oziroma ugotovljeno dejansko stanje, da je izvršena gradnja v nasprotju z navedenim gradbenim dovoljenjem z dne 2. 10. 1997. 3. Revidenta v reviziji (prej pritožbi) izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnih predpisov, kar ima za posledico napačen sklep o dejanskem stanju, ter bistvenih kršitev pravil postopka. V celoti ponavljata tožbene navedbe. Dodatno menita, da je vsebina, ki se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje, kot naj bi bila navedena v upravnih spisih, v celoti nezanesljiva in ne izraža resničnega dejanskega stanja, saj je bila po njunem mnenju očitno ugotovljena na podlagi ugotovitev in pristranskega ter v celoti nesorazmernega ravnanja gradbene inšpektorice: A.A., glede katere pri sodišču prve stopnje hkrati poteka postopek za njeno izločitev zaradi okoliščin, ki vzbujajo resen dvom v njeno nepristranskost in objektivnost. Po njunem mnenju sodišče prve stopnje sploh ni presojalo zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov, ki se nanašajo na navedeno izločitev, kar pomeni, da jima dejansko ni bila dana možnost, da se izjasnita o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo izpodbijane odločbe. Predlagata, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in odpravi s tožbo izpodbijano odločbo tožene stranke.

4. Odgovor na pritožbo (sedaj revizijo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane sodbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna dne 1.1.2007. 7. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V skladu z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim. V zvezi s tem je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz upravnih spisov, da na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja kaže tudi zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu z dne 3. 12. 1998, ki ga je podpisala tudi tožeča stranka in iz katerega je tudi razvidno, da zgrajeni objekt ni izveden v skladu s potrjenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. V zvezi s tem Vrhovno sodišče tudi meni, da je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je iz upravnih spisov razvidno, da je tožnikoma bilo omogočeno sodelovanje v upravnem postopku, saj jima je bil po pooblaščencu poslan sklep z dne 1. 4. 2004 o določitvi naroka za ogled spornega lokala za dne 22. 4. 2004 ob 9.00 uri.

9. Trditev revidentov, da se sodišče prve stopnje ni spustilo v ustrezno presojo zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov, ki se nanašajo na izločitev gradbene inšpektorice, kar sta revidenta uveljavljala v drugem postopku pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče uveljavljati v tem upravnem sporu in v tej reviziji.

10. Glede revizijskih (prej pritožbenih) navedb, ki se nanašajo na procesne kršitve pred sodiščem prve stopnje, da kljub zahtevi revidentov ni opravilo glavne obravnave, pa Vrhovno sodišče še navaja, da sodišče prve stopnje ni napravilo v reviziji (prej pritožbi) zatrjevane kršitve določb postopka v upravnem sporu. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih uporablja ZUS-1. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev oprave glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje šteje za bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. V 59. členu ZUS-1 pa je določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to pa lahko odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alinea druga odstavka 59. člena ZUS-1). Do enakega sklepanja pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi, glede na citirane določbe ZUS-1, sodišče prve stopnje s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka v upravnem sporu.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere more paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.