Jedro

Upravni organ je s tem, ko je zahtevo za priznanje modela oz. vzorca s sklepom vrnil vložniku, ker naj bi bila ta podana na neveljavnem obrazcu UVILM-1, kršil določbo 2. odstavka 55. člena zakona o industrijski lastnini, ker vložnika ni prej pozval, da odpravi pomanjkljivosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine z dne 15.3.1994.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, vlogo, s katero je tožnik zahteval priznanje modela oziroma vzorca "Stol", v celoti vrnila vložniku (tožniku), ker obrazec UVIL M-1, na katerem je tožnik vložil zahtevo za priznanje modela oziroma vzorca, že od 4.9.1993 dalje ne velja več. Z novim pravilnikom o postopku za priznanje modela oziroma vzorca (Ur. l. RS, št. 49/93) velja nov obrazec UVIL M-1 in po 3. členu navedenega pravilnika se kot prijava modela oziroma vzorca sprejme le vloga, ki vsebuje navedeno zahtevo na novem obrazcu in vsaj po en izvod opisa telesa oziroma slike, en izvod fotografije ali grafičnega prikaza (skice) prijavljenega telesa oziroma slike ali risbe. Ker vloga ne vsebuje vseh sestavin iz 2. odstavka 3. člena pravilnika (neveljaven obrazec), je tožena stranka vlogo v celoti vrnila vložniku v skladu s 1. odstavkom 17. člena navedenega pravilnika.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep, ker meni, da je tožena stranka napačno uporabila določbe materialnega zakona, in sicer določbe 1. odstavka 53., 54.,55. in 63. člena zakona o industrijski lastnini. Po prvem odstavku 53. člena zakona so obvezne sestavine modelne prijave: opis telesa oziroma slike ali risbe ter fotografija ali skica oblike telesa oziroma slike ali risbe (pri vzorcu). Vloga je vsebovala vse navedene obvezne sestavine, kot tudi opis novosti po 2. odstavku navedene določbe. Tožena stranka pri odločanju o vprašanju, ali je prijava pravilna, tudi ni upoštevala določbe 54. člena zakona (ustrezna pristojbina je bila plačana, za 1 leto je bila dana 1 prijava, podatki o prijavitelju in pravici so bili podani). Vloga je zato po mnenju tožnika v celoti izpolnjevala vse zakonske predpisane pogoje, zaradi česar bi jo tožena stranka morala obravnavati v skladu s 57. členom zakona in izdati ustrezno odločbo po 63. členu zakona. Če pa je tožena stranka menila, da predloženi obrazec UVIL M-1, ni pravilen, pa bi morala v skladu s 2. odstavkom 55. člena zakona, od tožnika zahtevati, da pomanjkljivost v določenem roku odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka meni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Predpisani obrazec UVIL M-1 je ena od ključnih sestavin vsake prijave in terja posebno pazljivost pri njegovem izpolnjevanju. Tožena stranka ni mogla upoštevati določbe 54. člena zakona (kdaj je prijava pravilna v predhodnem postopku), saj je bilo ugotovljeno, da vloga ne izpolnjuje pogojev za obravnavo kot prijava. Zahteva za priznanje je bistvena vsebina prijave, saj je kot taka določena s 1. odstavkom 44. člena zakona. Navedbe tožnika, da bi morala tožena stranka voditi postopek po 57. in 63. členu zakona so neutemeljene. Ko se v postopku ugotovi, da je prijava modela oziroma vzorca pravilna v predhodnem postopku (54. člen), se postopek izvede po 58. členu zakona. Napravi se očitnostni preizkus, po katerem se lahko prijava zavrne oziroma objavi v "Biltenu za industrijsko lastnino". Šele potem, če so za to izpolnjeni pogoji, pride do izdaje odločbe, vendar ne po 63. členu, ampak po 1. odstavku 60. člena zakona.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je trditev tožnika, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom, s katerim je vlogo tožnika, s katero je zahteval priznanje modela oziroma vzorca "Stol", vrnila vložniku, kršila določbe zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/93 in 27/93), še posebej določbo 2. odstavka 55. člena tega zakona, pravno utemeljena. Določbe 1. odstavka 44., 53.,54. in 55. člena navedenega zakona urejajo vsebino prijave (1. odstavek 44. člena), sestavine prijave (53. člen), pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prijava šteje za pravilno (54. člen) ter postopek v zvezi s preizkusom prijave (55. člen). Če Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine (v nadaljevanju: Urad) pri preizkusu ugotovi, da prijava ni pravilna, pisno z navedbo razlogov pozove prijavitelja, naj v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva, vse pomanjkljivosti odpravi (2. odstavek 55. člena).

V navedenem primeru je tožena stranka potem, ko je prijavo preizkusila in ugotovila, da ta ni pravilna, prijavo z izpodbijanim sklepom vrnila tožniku, ne da bi ga v skladu z 2. odstavkom 55. člena zakona prej pozvala, naj pomanjkljivosti odpravi. Ali zahteva vsebuje vse podatke o prijavitelju in o pravici, za katero se zahteva varstvo, sodišče ni moglo presoditi, saj se obrazložitev sklepa opira le na dejstvo, da je bila zahteva podana na neveljavnem obrazcu UVIL M-1, ne navaja pa katerih obveznih podatkov, ta, glede na neveljavni obrazec, ne vsebuje. Glede na navedeno je sodišče pri preizkusu zakonitosti izpodbijanega sklepa presodilo, da tožena stranka v postopku preizkusa prijave ni ravnala v skladu z že navedenimi določbami zakona o industrijski lastnini, s čemer je kršila materialni zakon. Ker pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, v čem (razen, da zahteva ni podana na veljavnem obrazcu) je zahteva pomanjkljiva, da je zaradi tega ni mogoče obravnavati, sodišče spora ni moglo rešiti. Iz navedenega razloga sodišče tudi ni presojalo tožbene navedbe, da bi v tem primeru morala tožena stranka ravnati v skladu s 57. in 63. členom zakona.

Zato je izpodbijani sklep sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena, v povezavi z 2. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).