Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje ob izkazani lastninski pravici obstoj slehernega posega v to pravico; ta mora biti tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera.
Revizija se zavrne.
Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženkama njune revizijske stroške v znesku 400,48 EUR.
1. Tožnik je lastnik stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske hiše ..., stoječe na parc. št. 724/2 k.o. ... Prva toženka je lastnica poslovnega prostora v pritličju tega objekta, druga toženka pa njegova najemnica, ki v njem opravlja gostinsko dejavnost. Tožnik ima tudi 3,832 % solastniški delež na parc. št. 724/1 in 724/3 k.o. ... Na slednji parceli je vse od leta 1971 stala pergola s kovinsko konstrukcijo, ki je služila gostinskemu lokalu kot letni vrt. Toženki sta na mestu, kjer je stala pergola naredili zimski vrt (podaljšali kovinsko konstrukcijo in prostor zaprli). Pod okni tožnikovega stanovanja in ob steni stanovanjske hiše ..., sta postavili dve klima napravi. Tožnik je s tožbo zahteval odstranitev zimskega vrta, obeh klima naprav ob steni omenjene stanovanjske hiše ter vpihovalnega voda, ki se nahaja na zahodni strani fasade stavbe in poteka pod okni tožnikovega stanovanja. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, in sicer je toženkama naložilo, da odstranita del zimskega vrta ob steni hiše ...., ki leži na parc. št. 724/3 k.o. ... (ker toženca soglasja solastnikov za to nista imela), v preostalem pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbi toženk je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožbeni zahtevek glede odstranitve pergole na parc. št. 724/3 k.o. ... zavrnilo.
2. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo, v kateri predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. Sodišče druge stopnje nekorektno povzema ugotovitve in navedbe izvedenskega mnenja dr. B. Po pravilni analizi navedenega mnenja je ugotoviti, da je dnevna preobremenjenost s hrupom toliko bolj prisotna pri vključenih klima napravah in prezračevalnem vodu, kar pomeni, da njihovo delovanje še za 8 dB preseže že močno povečan hrup. Očita, da višje sodišče ni odgovorilo na pritožbene očitke, navedene v tretjem odstavku pritožbene obrazložitve. Zmotna je presoja nižjih sodišč, da toženki povzročata imisije z dovoljeno gostinsko dejavnostjo. Upoštevati je tudi treba, da so klima naprave postavljene na tožniku solastni nepremičnini. Presoja sodišča druge stopnje v zadnjem odstavku šeste strani sodbe je absurdna, saj mu odreka osnovno varstvo lastninske pravice na stanovanju in skupnih delih. Zimski vrt je bil postavljen pred kratkim in pomeni oviro pri prehodu, gostinska dejavnost pod pergolo pa tožnika ni ovirala pri prehodu iz ulice v svoje stanovanje, kot ga sedaj ovira zimski vrt. 3. Revizija je bila vročena toženkama, ki sta nanjo odgovorila in predlagali njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (drugi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
4. Revizija ni utemeljena.
5. Revizijske navedbe, da klima napravi in vpihovalni vod povzročajo hrup, ki presega dovoljene vrednosti, nedovoljeno izpodbijajo dejansko stanje, zato revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo.(1) Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da raven hrupa v tožnikovih stanovanjskih prostorih presega mejno dovoljeno vrednost zaradi obratovanja pizzerie, in sicer zaradi obratovanja prezračevalnih hladilnih in ohlajevalnih naprav, naprav bele tehnike, različnih strojev v obratovanju, gostov in dela strežnega osebja. Dodati velja še, da tudi v primeru, če bi zgolj klima napravi in vpihovalni vod povzročali nedovoljeni hrup, odstranitvenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, saj ni ugotovitev, ki bi utemeljevali sklep o obstoju večje škodne nevarnosti.(2) Ne drži, da sodišče druge stopnje na v reviziji izpostavljene pritožbene očitke ni odgovorilo (glej stran pet in šest sodbe sodišča druge stopnje). Revizijsko sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča druge stopnje, da za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje ob izkazani (so)lastninski pravici obstoj slehernega posega v to pravico; ta mora biti tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče že poudarilo, da je standard sprejemljivosti poseganja drugega v lastninsko pravico posameznika, v mestnem urbanem okolju, kot je konkretni, višji.(3) Da klima napravi in zimski vrt ovirajo tožnika oz. onemogočajo ali otežujejo tožniku rabo njegove solastne nepremičnine, ni bilo ugotovljeno. Zatrjevanje, da ga zimski vrt ovira pri prehodu z ulice v njegovo stanovanje, je bilo podano šele v reviziji in je zato prepozno.(4) Zahtevek za odstranitev zimskega vrta na parc. št. 732/4 k.o. K. pa je utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Tožnik namreč na njej nima nobenih pravic.
6. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 400,48 EUR predstavlja stroške, ki sta jih imeli toženki z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško in taksno tarifo.
Op. št. (1): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.
Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ.
Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 300/2005 z dne 18. 6. 2007. Op. št. (4): Primerjaj 286. in 337. člen ZPP.