Jedro

Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor B. B., iz C., z dne 17. 12. 2024 (PD 417) zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka St 000/2010 z dne 3. 12. 2024 (PD 415).

2.B. B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugovor B. B. zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka zavrglo z utemeljitvijo, da se nad upnikom B. B. vodi postopek osebnega stečaja ter da zato ne more opravljati nobenih dejanj razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj ta pravica z dnem začetka postopka osebnega stečaja preide na stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika, upraviteljica mag. D. D. pa vloženega ugovora ni odobrila.

6.Pritožnik trdi, da izpodbijani sklep glede na njegovo vsebino ne predstavlja sklepa iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, zoper katerega bi imela upraviteljica pravico vložiti pritožbo kot samostojni procesni subjekt, ali da bi v drugem stečaju (družbe A. d. o. o.) imela pravico zastopati upnika B. B. Navaja, da je upraviteljeva naloga v stečajnem postopku ta, da opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, kar ne pomeni, da lahko upraviteljica mimo določb ZFPPIPP vlaga pravna sredstva v imenu B. B. kot zastopnica v stečaju St 000/2012.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je B. B. – v osebnem stečaju, upnik in družbenik stečajnega dolžnika A. d. o. o. Kot družbenik bi bil upravičen do plačila sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase iz drugega odstavka 373. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Gre za terjatev, ki je ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Ker bi tudi ta predstavljala del premoženja stečajnega dolžnika B. B., za procesno legitimacijo B. B. – v osebnem stečaju kot družbenika stečajnega dolžnika A. d. o. o. veljajo enaka pravila, kot za njegovo siceršnjo procesno legitimacijo, ki jo ima kot upnik na podlagi prijavljenih in preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

8.Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih, navedenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, pa tudi v sklepih III Ips 20/2020 z dne 7. 7. 2020 in II Dor 322/2021 z dne 11. 8. 2021.

8.Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.

9.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da B. B. – v osebnem stečaju nima sposobnosti vložitve ugovora zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o. Zato je njegov ugovor utemeljeno zavrglo, po tem, ko ga tudi upraviteljica mag. D. D. ni odobrila.

10.Sodišče prve stopnje je kljub temu vsebinsko obravnavalo ugovor B. B. zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka in za njegovo zavrnitev podalo tehtne argumente. Navedlo je: da je stečajni dolžnik kot graditelj stanovanj ta prenesel na upnika E. d. o. o. kot težko unovčljivo premoženje, vendar pa je moral, da je bil tak prenos mogoč, prevzeti tudi zavezo, da bo v navedenih postopkih sodeloval z namenom ureditve razmerij (zlasti) v relaciji do članov družine B., ki so ostala neurejena ob zaključku gradnje; da je to nujno, da se končnim kupcem stanovanj zagotovi nadaljnja uporaba stanovanj skladno s stanjem v naravi in gradbenimi načrti; da ti postopki še niso končani, zato tudi tega stečajnega postopka ni mogoče zaključiti; da je bil prenos stanovanj na upnika nujno potreben zato, da se stečajno maso razbremeni stroškov teh postopkov; da je vsa bremena ob prenosu nase prevzel upnik, ki plačuje tudi vse stroške teka stečajnega postopka ter da zato od njegovega nadaljnjega trajanja upnikom ne nastaja nobena škoda oziroma ti s predčasnim zaključkom postopka tudi ne bi nič pridobili. Upravitelj je že v končnem načrtu končne razdelitve navedel, da prenos nepremičnin na upnika predstavlja sorazmerno kompleksen postopek, kar je terjalo ureditev povezanih vprašanj, v zvezi s čimer je načrtu razdelitve priložil sporazum med stečajnim dolžnikom kot izročiteljem in upnikom kot prevzemnikom, patronatsko izjavo banke v zvezi z omenjenim sporazumom ter izjavo o seznanitvi z že založenim delom stroškov v višini 120.000,00 EUR. Vse tri priloge so bile sestavni del načrta razdelitve. Trditve pritožnika, da ni razloga, da stečajni dolžnik A. d. o. o. še nastopa kot stranka v nepravdnih postopkih N 146/2016 in N 169/2018, ker ni mejaš, nima premoženja ter ni prizadet v nobeni premoženjski pravici, pa so prepavšalne, da bi z njimi lahko izpodbil pravilnost zgoraj navedenih razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z utemeljenostjo spremembe načrta poteka stečajnega postopka.

11.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Te so v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 26. 10. 2011 (PD 125) navedene pod zaporednimi številkami 19, 19a, 25 in 27.

2Višja sodišča pa v sklepih VSL sklep I Cp 1222/2002 z dne 23. 8. 2022, VSL sklep I Cp 866/2022 z dne 10. 6. 2022, VSM sklep I Ip 414/2021 z dne 6. 7. 2021, VSL sklep Cst 551/2020 z dne 6. 1. 2021, VSL sklep II Kp 97604/2010 z dne 25. 4. 2018, VSL sklep I Cp 85/2019 z dne 21. 2. 2019 in v drugih.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 373, 373/2, 382, 382/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.