6. 7. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata sevalcev Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Robert Kokovnik, na seji 6. julija 2011

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 6. člena Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10 in 105/10) se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagatelj izpodbija tretji odstavek 6. člena Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se pri izračunu bruto urne postavke za javnega uslužbenca, ki opravlja delo v skrajšanem delovnem času, ki se v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo šteje kot polni delovni čas, upošteva povprečna delovna obveznost v skladu z drugim odstavkom tega člena. Po tej določbi se povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas določi na podlagi 40 delovnih ur na teden in znaša 174 ur. Predlagatelj meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 40. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – v nadaljevanju ZSPJS), ki določa, da se plače javnih uslužbencev obračunavajo in izplačujejo na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, ki izhaja iz sprejetega letnega delovnega koledarja. Meni namreč, da bi se upoštevaje omenjeno določbo ZSPJS morala tudi pri zaposlenih, ki v skladu s predpisi delajo skrajšani delovni čas, pri izračunu bruto urne postavke upoštevati dejanska in ne fiktivna povprečna mesečna delovna obveznost. Izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Izpodbijana ureditev naj bi vplivala na višino vseh tistih izplačil članov predlagatelja, kjer je kot osnova za obračun določenih elementov plače določena bruto urno postavka. Za takšen primer naj bi šlo pri nekaterih dodatkih po Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 in nasl. – v nadaljevanju KPJS), npr. pri dodatkih za manj ugodni delovni čas.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev.

3.S pavšalnim sklicevanjem na prikrajšanost pri izplačilu nekaterih dodatkov po KPJS predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. To je pogoj, ki ga določa 11. alineja 25. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

zanj

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik