Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (III. in V. točka izreka) potrdi.

II.Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo: (1) da so nepremičnine parc. št. 3991/8, 3991/12 in 2991/14, vse k. o. X, individualno pripadajoče zemljišče stavbe na naslovu N. 5a (ID znak 0000-1687), ki se vknjižijo kot splošni skupni deli v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov v stavbi 0000-1687; (II) da so nepremičnine parc. št. 3991/15 8991/16, 3999/20, vse k. o. X, individualno pripadajoče zemljišče stavbe na naslovu N. 5 (ID stavba 0000-983), ki se vknjižijo kot splošni skupni deli v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov v stavbi 0000-983; (III) da so nepremičnine parc. št. 3991/2, 3991/6, 3999/19, 3991/11, vse k. o. X, skupno pripadajoče zemljišče stavb na naslovu N. 5a (ID znak 0000-1687) in N. 5 (ID stavba 0000-9843), ki se vknjižijo kot splošni skupni deli v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov navedenih stavb 0000-1687 in 0000-983; (IV) da so nepremičnine parc. št. 3991/7, 3991/9, 3991/10, 3991/12, 3999/18, vse k. o. X, v lasti Občine A., matična številka ...; (V) na nepremičninah parc. št. 3991/6, 3991/2, 3991/11, 3991/13, 3991/16, 3999/20, vse k. o. X, obstoj in se vknjiži neodplačna neprava stvarna služnost nemotenega dostopa, obratovanja, rekonstrukcije, vzdrževanja in nadzora že obstoječega javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, za nedoločen čas, v korist služnostne upravičenke: Občina A., matična številka ...; (VI) na nepremičninah parc. št. 3991/7, 3991/6, 3991/2, 3991/9, 3991/10, 3991/11, 3091/12, 3991/13, 3991/16, 3999/20, vse k. o. X, obstoj in se vknjiži neodplačna neprava stvarna služnost, in sicer uporaba, nadzor, upravljanje, vzdrževanje, popravila ter rekonstrukcija že obstoječega elektroenergetskega infrastrukturnega objekta (elektroenergetskih vodov in transformatorske postaje), vključno z dovozi in dohodi, skladno z Načrtom poteka elektroenergetske strukture z dne 3. 11. 2023, vse za čas obratovanja elektroenergetskega infrastrukturnega objekta, v korist služnostnega upravičenca: Elektro B. d. d., matična številka ...; (VII) da se ta sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisanih zaznamb postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam (ID pravice 001 in 002), navedeni zaznambi pa se po uradni dolžnosti izbrišeta pri vseh osnovnih pravnih položajih; (VIII) da so skupni stroški postopka stroški sodne takse za postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po tar. št. 91212 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 600 EUR, ki so jih dolžni plačati vsakokratni etažni lastniki obravnavanih stavb (300 EUR po posamezni stavbi) ter sodne takse po tar. št. 91213 ZSTSI v višini 50 EUR, ki jo je dolžan plačati udeleženec Elektro B., d. d., in stroški izvedenke geodetske stroke v višini 2.471,96 EUR ter potni stroški sodišča v višini 6,98 EUR. Navedene stroške so dolžni nositi vsakokratni etažni lastniki obravnavanih stavb po enakih delih (strošek se je kril iz založenih predujmov).

2.Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tretja udeleženka Občina A. (v nadaljevanju pritožnica). Izpodbija ga v III. in V. točki zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navedene kršitve je sodišče prve stopnje zagrešilo, ko je parc. št. 3991/6 k. o. X določilo kot skupno pripadajoče zemljišče stavb na naslovu N. 5a (ID znak 0000-1687) in N. 5 (ID znak 0000-983).

Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišče k stavbi je treba upoštevati dejanski in pravni vidik. C. gradbeništvo, d. d., je po pogodbi iz leta 1996 odkupil zemljišče za gradnjo stanovanjske stavbe v površini 1470 m², pri čemer je parc. št. 3991, k. o. X merila 2204 m². Investitor je torej odkupil le del zemljišča in to pomeni, da je bil le ta del namenjen za gradnjo stavb in ureditvi okolice oziroma pripadajočega zemljišča. Tudi izvedenka je ugotovila, da je investitor izvedel zunanjo ureditev le delno, na geodetskem načrtu pa je prav tako prikazana meja gradbene parcele k načrtovanim zgradbam, ki je določena v minimalnem obsegu. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati le izjav stanovalcev stavb, o pretekli rabi zemljišča, temveč tudi navedbe pritožnice, da se je to zemljišče že pred 1. januarjem 2003 uporabljalo kot javno dobro in je bilo namenjeno vsem pod enakimi pogoji. Ker tega sodišče ni upoštevalo, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Enako velja glede parc. št. 3991/2 k. o. X. Gre za javno parkirišče, ki je bilo že v času pred 1. januarjem 2003 namenjeno splošni rabi. Parkirišče uporabljajo tako stanovalci stavb na naslovu N. in 5a, obiskovalci trgovskega centra, Banke D., Banke E., tržnice in drugi. Parkirišče ni bilo nikoli označeno kot zasebno parkirišče, nikoli ni bilo zaprto ali kako drugače določeno kot parkirišče, ki bi bilo namenjeno samo stanovalcem stavb N. 5 in 5a.

Sodišče prve stopnje bi moralo poleg ZVEtL-1 upoštevati tudi določbe SPZ in SZ-1 o nastanku etažne lastnine, ki določajo, da se za skupne dele štejejo samo tisti skupni deli, ki so bili grajeni s tem namenom in katerim gradnjo so plačali lastniki oziroma etažni lastniki ali njihovi pravni predniki.

Pri odločitvi pod V. točko izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da po parceli številka 3999/19 k. o. Metlika poteka javna infrastruktura in zato pritožnica predlaga, da se na tej parceli v njeno korist za nedoločen čas ugotovi obstoj in dovoli vknjižbo neodplačne neprave stvarne služnosti nemotenega dostopa, obratovanja, rekonstrukcije, vzdrževanja in nadzora že obstoječega javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja.

3.Nasprotna udeleženka in prva udeleženka sta odgovorili na pritožbo in predlagata, da se jo zavrne. Nasprotna udeleženka priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

Obseg pripadajočega zemljišča:

5.Pritožnica neutemeljeno izpodbija obseg pripadajočega zemljišča k stavbama N. 5 in 5a. Drži, da je treba pri ugotavljanju, ali neko zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, upoštevati tako dejanski kot pravni vidik, zmotno pa je zatrjevanje pritožnice, da sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.

6.Dejanski vidik se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča dokazuje upoštevajoč merila, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da so kriteriji iz prvega odstavka tega člena tudi za sporni nepremičnini parc. št. 3991/2 in 3991/6 izpolnjeni. Zakonska domneva iz prvega odstavka 44. člena ZVEtL -1, da je pripadajoče zemljišče, če ni dokazano drugače, last lastnikov stavbe, pa v postopku tudi ni bila izpodbita.

7.Pritožnica pritrjuje, da je z lastninsko pravico na stavbi nastala tudi lastninska pravica na njenem pripadajočem zemljišču, zmotno pa pri tem trdi, da obseg pripadajočega zemljišča ob izgradnji stavbe še ni bil določen, ker je investitor za gradnjo odkupil le del nepremičnine parc. št. 3991, k. o. X. Slednje ne drži. V postopku ni bilo sporno, da sta bili obravnavani stavbi zgrajeni na nekdanjem družbenem zemljišču; na parceli 3991. Grajeni sta bili v dveh fazah – leta 1989 je bila zgrajena stavba na naslovu N. 5, leta 1997 pa še stavba na naslovu N. 5a. Prvotni investitor za prvo stavbo je bila Samoupravna stanovanjska skupnost F., nato pa Gradbeno podjetje C. p. o. Za drugo fazo gradnje, za izgradnjo druge stavbe pa je bil investitor takratni C. gradbeništvo d. d. Ta je na podlagi pogodbe z dne 16. 4. 1996 od prejšnjega investitorja kupil večji del parcele 3991, približno 2/3 zemljišča, na podlagi aneksa z dne 17. 12. 1996 pa je odkupil še preostalo 1/3 zemljišča (list. št. 127). Aneks pritožnica spregleda in zmotno prikazuje, da je investitor s pogodbo iz leta 1996 kupil le del zemljišča. Netočne pa so tudi nadaljnje pritožbene trditve, da je investitor izvedel le delno zunanjo ureditev – ožjo ureditev okrog stanovanjskega bloka. Ta ugotovitev izvedenke namreč velja za I. fazo gradnje (list št. 98), v II. fazi gradnje pa je investitor zunanjo ureditev izvedel v celoti v skladu z načrtom zunanje ureditve (list. št. 98).

8.Sodišče prve stopnje je podalo tudi jasno in argumentirano dokazno oceno o pretekli rabi obeh spornih zemljišč v okviru katere se je opredelilo do vseh bistvenih dokazov, jih ocenilo vsakega posebej in v medsebojnem odnosu, pojasnilo, kateremu od teh verjame in kateremu ne, ter za to navedlo ustrezne razloge. Zato ne drži, da je sodišče prve stopnje prav tako zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je le na podlagi izjav stanovalcev obeh stavb sklepalo, da je zemljišče parc. št. 3991/6 glede na preteklo rabo pripadajoče zemljišče obeh stavb. Zakaj je sodišče verjelo etažnim lastnikom in zakaj argumenti pritožnice (pri katerih vztraja v pritožbenem postopku) ne prepričajo, je sodišče prve stopnje utemeljilo v 28. točki obrazložitve. Poleg tega zaključka o pretekli rabi spornih parcel ni napravilo le na osnovi izjav etažnih lastnikov. Spregledalo tudi ni trditev pritožnice, da se zemljišče parc. št. 3991/2 k. o. X uporablja kot javno parkirišče. Utemeljeno je upoštevalo, da gre za nepremičnini, ki sta bili načrtovani kot neposredno namenjeni ali potrebni za redno rabo predmetnih stavb že v prostorskih aktih in drugih dokumentih ter upravnih dovoljenjih in zato v razmerju do obravnavanih stavb predstavljajo funkcionalne površine, ki so se kot take uporabljale že v preteklosti, od izgradnje stavb dalje, v ta namen pa so se uporabljajo še sedaj. Sporni nepremičnini pa je pri obsegu pripadajočega zemljišča za obravnavani stavbi upoštevala tudi izvedenka G. G., tak obseg pripadajočega zemljišča pa je nato potrdila še izvedenka H. H. In končno se je o rabi spornih zemljišč prepričalo tudi na ogledu.

9.Pritožnica je v postopku res v začetku navajala, da parc. št. 3991/6 k. o. X niso uporabljali samo stanovalci obravnavanih stavb in da se parc. št. 3991/2 k. o. X uporablja kot javno parkirišče, vendar nato na prvotno izdelano izvedensko mnenje, ki je vsebovalo predlog obsega skupnega pripadajočega zemljišča stavb tudi v delu, ki predstavlja novonastala parcela 3991/6, pritožnica ni podala nobenih pripomb, prav tako v tem delu ni podala pripomb na izvedensko poročilo z izdelanim elaboratom parcelacije, niti ni pred tem na naroku na kraju samem ugovarjala takšnemu, med udeležence postopka nesporno ugotovljenemu obsegu skupnega pripadajočega zemljišča stavb. Glede trditev o javnem parkirišču (na parc. št. 3991/2 k. o. X) pa je bilo po krajši razpravi na kraju samem tudi ugotovljeno, da to parkirišče uporabljajo etažni lastniki obeh obravnavanih stavb, odvisno od prostih parkirnih mest v bližini obeh stavb. Pripombe je pritožnica nato podala prvič šele v izjavi glede predlagane sodne poravnave tik pred zaključkom postopka. Pred tem pa je opisanemu obsegu skupnega pripadajočega zemljišča obravnavanih stavb pritožnicam ugovarjala le na način, da zaradi predvidene gradnje novega stanovanjskega bloka v bližini stavb želi, da se del skupnega pripadajočega zemljišča obravnavanih stavb odmeri kot javna dostopna pot do nove stavbe. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje pripombe na predlog poravnave štelo za prepozne, pa je izpolnitev kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 tudi za sporni parceli celovito presojalo in s prepričljivimi argumenti trditve občine, ki jih tudi pritožbeno vztrajanje brez dodatnih argumentov ne more omajati, utemeljeno zavrnilo.

10.Sklepni pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dejstev, da se za skupne dele štejejo samo tisti skupni deli, ki so bili grajeni s tem namenom in za katere gradnjo so plačali lastniki oziroma etažni lastniki ali njihovi pravni predniki, kot to določata SPZ in SZ-1 o nastanku etažne lastnine, kar je treba upoštevati poleg 43. člena ZVEtL-1, tako ni utemeljen.

Neprava stvarna služnost:

11.Pritožnica je z vlogo z dne 13. 9. 2023 posredovala podatke o poteku toplovoda, vodovoda, elektrike in kanalizacije in v skladu s tem je sodišče prve stopnje nepravo stvarno služnost v njeno korist tudi ugotovilo. Odločitev temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. V pritožbenem postopku zato pritožnica ne more uspešno zahtevati ugotovitve obstoja in vknjižbe še dodatne neodplačne neprave stvarne služnosti (po parc. št. 3999/19 k. o. X), ki je v postopku ni uveljavljala in se zato v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni obravnavala.

12.Pritožba je tako v celoti neutemeljena in jo je bilo treba ob odsotnost uradoma upoštevnih kršitev zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

13.Ker ZVEtL-1 nima posebnih določb glede stroškov postopka, se na podlagi 13. člena za odločanje o stroških postopka uporabljajo določbe ZNP-1. Ta pa v prvem odstavku 35. člena predpisuje, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (razen, če zakon določa drugače).

-------------------------------

1Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.

2Stvarnopravni zakonik.

3Stanovanjski zakon.

4Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.

5Leta 1999 so nato po parcelaciji nastale parcele 3991/1 (zemljišče pod drugo stavbo) 3991/2 (parkirišče ob Č. cesti, severno od druge stavbe), 3991/3 (ceste in dvorišče). Parcela 3991/3 se je parcelirala leta 2003, nastali sta parceli 3991/5 (del zemljišča pod prvo stavbo) in 3991/4 (dvorišče in cesta).

6Glej izvedensko mnenje izvedenke G. G. s prilogami.

7Na naroku na kraju samem je sodišče opravilo ogled zemljišč, ki obdajajo obravnavani stavbi, in ugotovilo, da travnik, ki se nahaja deloma na skrajnem jugozahodnem delu prve stavbe (na takratni parceli 3999/13 in na 3991/4) uporabljajo etažni lastniki obeh stavb skupno (ga kosijo) vse do parcelne meje s parcelo 3999/13 - na način, kot je z zeleno barvo označeno na skici, ki je priloga zapisnika naroka (list. št. 184). Na tako ugotovljeno preteklo redno rabo dela zemljišča, ki ga predstavlja novonastala parcela 3991/6, nihče od udeležencev postopka na naroku ni podal pripomb. Prav tako je bilo med udeleženci kot nesporno ugotovljeno, da parkirišče, ki stoji na parceli 3991/2, že od izgradnje stavb dalje uporabljajo etažni lastniki obeh stavb.

8Zakon o pravdnem postopku.

9Zakon o nepravdnem postopku.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 43, 43/1, 44, 44/1, 50, 50/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.