Jedro

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je namreč revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ta znesek dosega, ga pa ne presega. Zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati prvemu tožniku odškodnino v znesku 3.017.439,00 SIT in drugi tožnici 1.116.445,60 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje, zavrnilo pa je višji zahtevek prvega tožnika v znesku 6.782.561,00 SIT in druge tožnice v znesku 500.000,00 SIT. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 31.544,40 SIT z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se je pritožila zoper to sodbo. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo in razveljavilo sodbo prve stopnje v delu, s katerim je bilo ugodeno zahtevku prvega tožnika ter v odločbi o stroških postopka in vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. V delu, s katerim je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku druge tožnice, pa je sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek za duševne bolečine v znesku 1.000.000,00 SIT zavrnilo.

Druga tožnica vlaga revizijo zoper sodbo druge stopnje. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

S sodbo prve stopnje je bilo delno ugodeno zahtevku druge tožnice za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti njenega moža. Tožnica je iz tega naslova uveljavljala odškodnino v znesku 1.500.000,00 SIT, uspela pa je z zneskom 1.000.000,00 SIT. Zoper sodbo se ni pritožila. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo prve stopnje, tako da je ta zahtevek v celoti zavrnilo. Glede na to je vrednost tistega dela pravnomočne sodbe, ki jo druga tožnica izpodbija z revizijo, 1.000.000,00 SIT. V skladu s tem je tudi revizijski predlog druge tožnice, ki predlaga potrditev sodbe prve stopnje, s katero ji je bil iz naslova duševnih bolečin prisojen ta znesek. Zato je navedba vrednosti spornega predmeta v reviziji v znesku 1.500.000,00 SIT napačna. Toliko je znašal zahtevek prve tožnice, ki pa mu že s sodbo prve stopnje ni bilo v celoti ugodeno. Sodba druge stopnje, s katero je bilo odločeno samo o pritožbi tožene stranke, se nanaša samo na znesek 1.000.000,00 SIT. V tem obsegu je mogoče sodbo druge stopnje izpodbijati z revizijo. Upošteva se samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Zato je, ne glede na drugačno navedbo v reviziji, vrednost spornega predmeta 1.000.000,00 SIT. To pa ne zadošča za dovoljenost revizije. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je namreč revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ta znesek dosega, ga pa ne presega. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).