Jedro

V postopku preveritve pogojev za zaščito kmetije po določbi 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč ni izključena določitev zaščitene kmetije v manjšem obsegu, kot je bila kmetija zaščitena z Odlokom občinske skupščine, seveda le ob izpolnjenih pogojih, ki jih za zaščito kmetije določa 2. člen navedenega zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Ljubljani, št. U 1721/96-12 z dne 10.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.10.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava M.P. z dne 27.3.1996, s katero je ta ugotovila, da kmetija, ki obsega nepremičnine, vpisane v z.k. vložku, št. 122, k.o. V., last M.S., F.G., J.G., F.G. ml., V.G., J.G., vsakega do 7/48 in pok. F.G. st. do 1/8, ter nepremičnine vpisane v z.k. vložku št. 17 in 65 k.o. V., last pokojnega J.G., ki je bila kot zaščitena kmetija določena z Odlokom o določitvi kmetij (Uradni list SRS, št. 13/83), ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in se ne določi za zaščiteno. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je navedena kmetija, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, v lasti oziroma solasti bratov in sester, torej večjega števila fizičnih oseb, med katerimi ni takega sorodstvenega razmerja, kot se zahteva po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, zato tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. V zvezi s sklicevanjem tožnika na vl. št. 17 in 65, kot tisti, ki naj bi zadoščali za določitev zaščitene kmetije, sodišče navaja, da se postopek preveritve iz 25. člena navedenega zakona omejuje na preveritev tistega statusa, vključno z obsegom in lastniško strukturo, kakršnega ima ob preveritvi kot kmetija, zaščitena po prejšnjih predpisih. Upoštevanje le dveh vložnih številk bi po presoji sodišča pomenilo določitev nove zaščitene kmetije, kar pa ne sodi več v okvir postopka preveritve. Ne glede na to pa je tožena stranka pravilno ugotovila, da tudi za zaščito kmetije, v obsegu kot ga predlaga tožnik, ni pogojev. V tem obsegu kmetija po podatkih zemljiškega katastra ne dosega površine 5 ha kmetijske površine, kar je po 2. členu ZDKG najmanjša površina, ki omogoča zaščito kmetije.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinja se z razlago pojma preveritve, ki jo je uporabilo sodišče. V tem primeru, ko že vrsto let teče zapuščinski postopek, ki je sedaj prekinjen, je postopek preveritve nesmiseln. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje oziroma, da sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, in v katero spadajo zemljišča, vpisana v vl.št. 122, 17 in 65 k.o. V. Za take kmetije je v 25. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95) predviden poseben postopek, v katerem se po uradni dolžnosti preveri, ali izpolnjujejo pogoje, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko - gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca (prvi pogoj) in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine (drugi pogoj). Gre torej za ureditev, ki z določitvijo kroga možnih lastnikov in ustrezne površine kmetijske gospodarske enote, omogoča enotno gospodarjenje in enotnost kmetije. Ker sodišče prve stopnje in tožena stranka ugotavljata, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da je kmetija v solasti bratov in sester, tudi po presoji pritožbenega sodišča kmetija v obsegu, kot je bila zaščitena po prejšnjih predpisih, ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG.

Ne glede na to, da ima tožnik v načelu prav, da v postopku preveritve ni izključena določitev zaščitene kmetije v manjšem obsegu, pritožbeni ugovor ne more vplivati na odločitev v stvari. Sodišče prve stopnje je namreč presojalo tudi pogoje za zaščito kmetije v obsegu, kot jo je predlagal tožnik, in pravilno presodilo, da tudi v tem obsegu kmetija ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG. Podlaga za tako presojo je bila ugotovitev tožene stranke, ki izhaja iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da površina kmetijskih zemljišč, vpisanih v vl. št. 17 in 65 ne dosega 5 ha.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.