Jedro

Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. I P 212/2011. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njenih navedb, da je stvarnopravni zahtevek v pravdi I P 212/2011 očitno neutemeljen in da zato prekinitev predmetnega postopka ni smotrna. Sodišče je izpodbijano odločitev sprejelo zgolj na podlagi toženčevih navedb. Z vidika varstva pravice do učinkovitega sodnega varstva bi moralo opraviti vrednostno tehtanje, ali je postopek smotrno prekiniti ali ne. Tožnica pa takšnega varstva ni bila deležna. Nasprotno, z zavlačevanjem postopka gre sodišče na roko tožencu in mu omogoča nezakonito zasedanje nepremičnine. Odločitev je preuranjena, brez ustrezne argumentacije, zato ne more prestati resnega preizkusa. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršene pa so tudi določbe SZ in SPZ. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in predlog za prekinitev postopka zavrne oziroma podredno, da zadevo vrne v novo odločanje drugemu sodniku.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kadar je odločba sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, o katerem že teče pravda, lahko sodišče prekine postopek ali odloči, da bo predhodno vprašanje reševalo samo (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP (1)). Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (2).

Tožnica je v postopku podala trditve, ki kažejo na to, da je tožbeni zahtevek v drugi pravdi morebiti očitno neutemeljen. Čim bi bilo tako, bi bila prekinitev predmetnega postopka nesmotrna in z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva (to je sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja) neutemeljena. Pritožnica zato pravilno opozarja, da bi se moralo sodišče do njenih navedb opredeliti in presoditi (opraviti vrednotno tehtanje), ali je postopek smotrno prekiniti ali ne. Sodišče, ki ni ravnalo tako, je tožnico znova prikrajšalo v pravici do izjave (5. člen ZPP), kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Tej pravici namreč ustreza dolžnost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Zato je podana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zaradi pomanjkanja razlogov pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje naj upošteva navedbe tožnice in se do njih opredeli. Če se te izkažejo za utemeljene, je prekinitev postopka nesmotrna in z vidika pravice do sodnega varstva neutemeljena. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da ni razlogov, ki bi kazali na pristranskost sojenja, zato predlogu tožnice za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni sledilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(2) Tako V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 138, 139.