Jedro

V zadevi je odločilnega pomena ugotovitev, kdo vse so člani družinske skupnosti in s tem povezano vprašanje, zakaj se pri ugotavljanju višine povprečnega dohodka družine upošteva samo tožnikova partnerica oziroma zakaj se kljub izpolnjeni prošnji za dodelitev BPP s strani hčere, slednja ne upošteva kot (vzdrževani) družinski član. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnost ugovarjati dejanskim ugotovitvam, niti pojasniti, zakaj meni, da bi morala biti hči upoštevana kot tretji družinski član. Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1288/2021 z dne 15. 10. 2021 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zaradi postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. R 296/2021. Odločitev temelji na določbi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovitvi, da minimalni dohodek od 1. julija 2019 dalje znaša 402,18 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih -ZSVarPre), kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 804,36 EUR.

2. Tožena stranka je upoštevala podatek pridobljen na FURS, da ima prosilec za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje, torej za mesec junij, julij in avgust 2021, izkazan dohodek iz naslova plač v povprečni mesečni neto višini 681,40 EUR ter prosilčeva partnerka dohodek iz naslova plač v povprečni mesečni neto višini 1.289,57 EUR, kar skupaj znaša 1.970,97 EUR, od česar pa je sodišče, skladno s 13. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, odštelo preživnino v višini 150,00 EUR, ki jo prosilec plačuje hčerki A. A. Iz navedenega izhaja, da znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (lastni dohodek) 910,48 EUR.

3. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega z zakonom določen cenzus (804,36 EUR), zaradi česar je prošnjo prosilca na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila in v nadaljevanju ni presojala ostalih dohodkov prosilca in njegove partnerke ter ali prosilec izpolnjuje še premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP.

4. Tožnik tožbo vlaga zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Pojasnjuje, da je na Okrajno sodišče Celje podal vlogo za zavarovanje dokazov, ki se vodi pod opr. št. R 296/2021. Tožnika v tem postopku zastopa odvetnik B. B., ki je v tožnikovem imenu vložil prošnjo za dodelitev BPP.

5. Tožena stranka je tožnika 8. 9. 2021 pozvala k dopolnitvi prošnje. Odvetnik mu je prošnjo posredoval brez komentarja in ker tožnik zahteve ni razumel je 15. 9. 2021 vprašanje kako dopolniti vlogo naslovil tako na odvetnika, kot toženo stranko. Na svoje pisanje ni prejel odgovora. Dne 24. 9. 2021 je od odvetnika prejel elektronsko sporočilo z novo zahtevo za dopolnitev prošnje za BPP št. 1288/2021, v kateri je tožena stranka zahtevala dopolnitev rubrike 301 v zvezi z višino in temeljem preživninske obveznosti. Tožnik je vlogo dopolnil in dopolnitvi priložil Sodno poravnavo Okrožnega sodišča Celje opr.št. M 110/2020 III N 473/2020 z dne 29. 9. 2020. V času odločanja o prošnji za dodelitev BPP je Okrajno sodišče tožnikovo vlogo za zavarovanje dokazov že zavrnilo, po posredovanju tožnikovega zastopnika, pa je bila izdana tudi izpodbijana odločba.

6. Tožnik pojasnjuje, da v skupnem gospodinjstvu živijo trije družinski člani, kar je tožena stranka pri odločanju zanemarila in upoštevala samo tožnika in njegovo partnerico. Res je, da ima hči A. A. tudi začasno prebivališče v Avstriji, kjer študira in kar je bilo razvidno tudi iz prošnje za dodelitev BPP. Tožena stranka tega podatka ni upoštevala, niti pojasnila o številu družinskih članov, kolikor je bilo to sporno, ni zahtevala od tožnika, niti ni vpogledala v register prebivalstva. Iz izpodbijane odločitve je tako mogoče razumeti, da sta pri upoštevanju kriterija za dodelitev BPP upoštevana samo tožnik in njegova partnerica. S tem se tožnik ne strinja in navaja, da poleg preživnine, v skladu s svojimi finančnimi možnostmi, omogoča študij svoje hčerke tako v obliki dodatnih denarnih sredstev, kot z določeno materialno in nematerialno pomočjo (npr. popravila avtomobila, nakup računalnika in drugo). Hči je vzdrževani družinski član za katerega skrbita oba s partnerico, zato je tudi podpisala svoj obrazec BPP. Če bi tožena stranka to upoštevala, zakonski cenzus ne bil presežen in bi morala presoditi še druge pogoje za dodelitev BPP in jo po mnenju tožnika odobriti. Prav tako tožena stranka ni upoštevala, da ima tožnik odobreno BPP v zadevi opr.št. 790/2020, v tožbi P 45/2020, ki jo je pridobil pod enakimi (oziroma zelo podobnimi, z nebistvenimi prihodkovnimi razlikami) premoženjskimi pogoji, ki jo je tožena stranka ravno tako zavračala z birokratsko formalnimi razlogi in jo je tožnik uspel pridobiti šele po razsodbi Upravnega sodišča IV U 81/2020-6. 7. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli BPP iz razloga, ker ne izpolnjuje finančno premoženjskega pogoja.

10. Sodišče pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP), do BPP pa je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da se v skladu s prvim odstavkom 14. člena materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavljata glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 12. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na podatke listin, ki jih je toženi stranki predložil tožnik (izpolnjeno prošnjo za dodelitev BPP za tožnika ter podatki o družinskih članih, predložene podatke o višini preživninske obveznost tožnika do hčere A. A.) ter podatke o višini dohodkov tožnika in njegove partnerice pridobljene po uradni dolžnosti. Podatek o višini dohodka obeh partnerjev med strankama ni sporen, sporno pa je, ali bi morala tožena stranka pri izračunu povprečnega dohodka na družinskega člana upoštevati tri družinske člane, poleg staršev tudi hčerko, ali pa je bila pravilna njena odločitev, da upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana tožnika in partnerico in tožnikov dohodek zmanjša za znesek preživnine v višini 150,00 EUR.

13. Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP, po dopolnitvi tožnikove vloge, odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe tožniku omogočil, da se izjavi o dejanskih ugotovitvah organa na katerih bo temeljila njegova odločba. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 144. členu sicer določa, kdaj je mogoče odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar sodišče v obravnavanem primeru, ko odločitev temelji na podatkih, ki jih je toženi stranki predložil tožnik in glede na vrsto odločitve (zavrnitev vloge) ne gre za take primere.

14. Načelo zaslišanja stranke iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerega določbe se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tako je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 15. Izpodbijane odločbe pa se tudi ne da preizkusiti. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, če je akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS). Sodišče ugotavlja, da razlogi organa iz izpodbijane odločbe niso skladni s tem standardom. V zadevi je namreč odločilnega pomena ravno ugotovitev, kdo vse so člani družinske skupnosti in s tem povezano vprašanje, zakaj se pri ugotavljanju višine povprečnega dohodka družine upošteva samo tožnikova partnerica oziroma, zakaj se kljub izpolnjeni prošnji za dodelitev BPP s strani hčere, slednja ne upošteva kot (vzdrževani) družinski član. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati dejanskim ugotovitvam, niti pojasniti zakaj meni, da bi morala biti hči upoštevana kot tretji družinski član. Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

16. Zaradi bistvene kršitve pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 je sodišče v skladu s s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem bo morala tožena stranka ugotoviti vse relevantne podatke, ki vplivajo na odločitev in pred izdajo odločbe tožnika z njimi seznaniti.

17. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

K II. točki izreka:

18. Sodišče je tožniku priznalo stroške iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 15,00 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca. Tožena stranka jih je tožniku dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila.