Jedro

Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Velenje št. ..... z dne 23. 7. 2018 in jo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo M. in odgovorno osebo P. R., ki naj bi storili prekršek po 5. točki drugega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) ustavilo na podlagi 5. točke 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter ob smiselni uporabi tretjega odstavka 59. člena ZP-1 in drugega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da storilki ne plačata stroškov postopka o prekršku in da le-ti bremenijo proračun.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb ZP-1 ali zakona, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah (1., 3. in 4. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev sodbe o prekršku, ponovno ovrednotenje dokazov in izdajo nove obsodilne sodbe.

3. Zagovorniki v odgovoru na pritožbo prekrškovnemu organu očitajo, da je tekom prireditve popolnoma napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker ni zbral in preštel vseh varnostnikov, ki so bili na ta dan prisotni in ni zapisal, katere varnostnike je zabeležil kot prisotne, zagrešil pa je tudi druge bistvene kršitve določb postopka. Pri tem se obsežno in podrobno opredeljujejo do vseh izvedenih dokazov ter do navedb prekrškovnega organa v zvezi s temi dokazi in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZJZ, ki ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah, v 10. členu organizatorju nalaga, da mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. V ta namen je določena tudi dolžnost prijave in v določenih primerih tudi dolžnost pridobitve dovoljenja, ki ga izda pristojna upravna enota. Organizator mora v prijavi oz. vlogi za pridobitev dovoljenja med drugim navesti način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje (peta alinea prvega odstavka 14. člena ZJZ), pristojni organ pa lahko v dovoljenju organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda (drugi odstavek 16. člena ZJZ). Organizator pravna oseba, ki ne zagotovi ukrepov, ki jih je navedel v prijavi, oziroma so mu bili določeni v dovoljenju (in s tem krši peto alinejo prvega odstavka 14. člena oz. drugi odstavek 16. člena), stori prekršek po 5. točki prvega odstavka 38. člena ZJZ v zvezi z drugim odstavkom istega člena in se jo kaznuje z globo od 500,00 do 8.000,00 EUR, odgovorno osebo pravne osebe pa z globo od 250,00 do 420,00 EUR. Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

6. V predmetnem postopku je prekrškovni organ z zahtevo za sodno varstvo izpodbijano odločbo pravno osebo in njeno odgovorno osebo spoznal za odgovorni, ker storilka P. R., ki je pooblaščena opravljati delo v imenu in korist pravne osebe, pri opravljanju njene dejavnosti kot organizator javne prireditve ni zagotovila ukrepov, ki jih je navedla v prijavi oziroma so ji bili določeni v dovoljenju UE Velenje za javno prireditev kresovanje dne 30. 4. 2018 v času od 19.00 do 04.00 ure, saj ni zagotovila 20 varnostnikov. Pravni osebi je izrekel globo v višini 8.000,00 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa 420,00 EUR.

7. V zahtevi za sodno varstvo sta storilki kot bistveno navajali, da prekrška nista storili, ker je na javni prireditvi bilo dejansko navzočnih 20 varnostnikov in ugovarjali tudi načinu ugotavljanja števila navzočih varnostnikov. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo odgovorno osebo pravne osebe ter priče A. J. in A. P., ki sta opravljala naloge varnostnika na tej prireditvi, ter policiste H. G., M. K. in G. J.. Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje v 7. odstavku obrazložitve ugotovilo: (-) da sta priči A. J. in A. P. izpovedali, da je bilo na prireditvi 20 varnostnikov, s čimer sta dejansko potrdili zagovor storilke P. R., ki je prav tako v zagovoru navajala, da je bilo na prireditvi vsaj 20 varnostnikov; (-) da se v spisu ne nahaja noben seznam, iz katerega bi bilo razvidno, koliko varnostnikov je bilo takrat na prireditvi in da torej prekrškovni organ ni uspel izkazati, da kritičnega dne na prireditvi ni bilo dovolj varnostnikov; (-) da so zaslišani policisti izpovedali, da niso ugotavljali števila varnostnikov, ampak so se varnostniki hodili podpisovat na kraj, kjer se je izvajala kontrola, (-) da se policista H. G. in M. K. nista pogovarjala z zakonito zastopnico; (-) da je z njo govoril le pomočnik komandirja G. J., ki pa varnostnikov ni štel; (-) da policisti kot priče niso potrdili, da na prireditvi ni bilo zadostno število varnostnikov, (-) da z načinom izvedbe kontrole, ko so se varnostniki hodili podpisovat na kontrolno točko, po mnenju sodišča prve stopnje ni bilo zadoščeno temu, da bi se izvajala celovita kontrola števila varnostnikov, (-) da ni bil priložen seznam s strani prekrškovnega organa, iz katerega bi bilo razvidno, koliko varnostnikov je bilo takrat dejansko na prireditvi in (-) da iz odločbe o prekršku ni razvidno, katerih 9 oseb poimensko je prekrškovni organ štel za varnostnike, zaradi česar sodišče ostaja v dvomu, ali je bilo takrat na prireditvi 20 varnostnikov ali manj. Ker je štelo, da obstaja dvom o tem, ali je bilo na prireditvi 20 varnostnikov ali manj, je po načelu in dubio pro reo odločilo v korist storilk ter postopek o prekršku ustavilo zaradi nedokazanosti (5. točka 136. člena ZP-1).

8. Izrek izpodbijane sodbe je tako v nasprotju s pritožbenimi očitki sicer razumljiv in tudi iz obrazložitve je mogoče razbrati, da je razlog za ustavitev nedokazanost prekrška. Vendar pa prekrškovni organ sodišču utemeljeno očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku, saj je sodišče prve stopnje med drugim zapisalo tudi, da so policisti „sicer izpovedovali, da ob kontrolah ni bilo zadostnega števila varnostnikov, niso pa potrdili, da ni bilo 20 varnostnikov na prireditvi“. Taki zaključki so namreč v nasprotju sami s sabo in kot taki nerazumljivi, saj izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20. Glede na to, da je policist M. K. izrecno navedel, da je bilo ob prvi kontroli na kraju 9 varnostnikov (in da je vodja varovanja povedal, da so drugi varnostniki na drugi prireditvi v Celju in da bodo po potrebi prišli na kraj ter da je stopil v kontakt s temi varnostniki, ki so rekli, da se vozijo na kraj, vendar jih tudi ob naknadnih dveh kontrolah ni bilo), pa je podano tudi nasprotje med povzetkom izjave policista in samo vsebino te izjave, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki 155. člena ZP-1, kot utemeljeno očita pritožba. Enako kršitev pa je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi s tem, ko je zapisalo, da policisti niso ugotavljali števila varnostnikov, kot utemeljeno izpostavlja pritožba. Tako je treba pritrditi pritožbenim očitkom, da so take navedbe v sodbi neskladne z zapisniki o izpovedbi prič.

9. Ker ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka o prekršku glede na njihovo naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve jasne in prepričljive dokazne ocene ponovno in natančno pretehtati vse do sedaj izvedene dokaze (tudi npr. vsebino računa, pogodbe o varovanju in varnostnega načrta) in upoštevati njihovo vsebino, kot izhaja iz spisa, se do njih opredeliti in natančno, prepričljivo in razumljivo obrazložiti svojo dokazno oceno, da v njej ne bo medsebojnih nasprotij in nasprotij med vsebino dokazov in povzetkom te vsebine v obrazložitvi. V kolikor bo pri tem ocenilo, da je zaradi razjasnitve nasprotij v izpovedbah prič potrebno dokazni postopek ponoviti, pa lahko v ta namen tudi izvede soočenje prič, zlasti glede dejstva, kdo je sploh bil vodja varnostnikov oz. vodja varovanja na tej prireditvi, s katerim naj bi se policisti pogovarjali ob vsakokratni kontroli, to osebo tudi zasliši in pridobi seznam varnostnikov, ki naj bi bili na prireditvi in ki naj bi ga imela družba P. d. o. o. - v stečaju ter popis varnostnikov, ki naj bi ga sestavili policisti ob kontrolah.