Jedro

Neutemeljena je navedba tožnika, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke. Da je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.

Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Kamnik (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel, ki je bil sklenjen pri Okrajnem sodišču v Kamniku z zapisniki o prodaji nepremičnine opr. št. In 54/2012 z dne 10. 6. 2015 med tožnikom kot dolžnikom in kupcem A.A. glede kmetijskih zemljišč s parcelnimi številkami 603/3, 604/2, 605, 578, 624, 712/1, 712/2, 784, 800, 811, 865, 866/1, 866/2, 812, 952, 608/1, 608/2 in 609, vse k.o. .... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je A.A. 12. 6. 2015 vložil vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Iz priloženih zapisnikov o prodaji nepremičnine, vsi z dne 10. 6. 2015, ki so bili sestavljeni pri Okrajnem sodišču v Kamniku, je ugotovil, da je A.A. na tretji javni dražbi od tožnika kot dolžnika kupil tam navedene nepremičnine. Navaja, da je v postopku preveril podatke o lastništvu in statusu zemljišč, ki so predmet pravnega posla. Ugotovil pa je tudi, da nepremičnine, ki so predmet pravnega posla, v zemljiški knjigi nimajo zaznambe zaščitene kmetije in niso bile predmet komasacije. Ker je ugotovil, da ne obstoji nobeden od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), je na podlagi 25. člena ZKZ pravni posel odobril. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 27. 11. 2015 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v tožbi navaja, da pri cenitvah ni bila upoštevana vloga za spremembo namembnosti za parcele 679, 629/1, 612, 608/2, 608/1, 609, 619, 605 in 620, vse k.o. ... Sprememba namembnosti je bila potrjena in sprejeta v Občini Kamnik v mesecu novembru 2015. To bi bistveno spremenilo vrednost parcel, kar pa pri cenitvi in prodajni vrednosti zemljišč ni bilo upoštevano. Tožnik dalje navaja, da je glede nepremičnin, ki so predmet postopka, solastnik do polovice, drugi solastnik pa je njegova bivša žena. Navaja, da obstaja sum, da se med njo in kupci načrtujejo predkupne pogodbe za drugo polovico zemlje, jasno pa tudi ni določeno, kje je meja solastninskih deležev. Tožnik dalje navaja, da je lastnik vseh parcel postal 13. 4. 2003 in je bil edini lastnik do leta 2010. Kmetija je stara 170 let in je imela s pripadajočimi zemljišči do leta 2001 status zaščitene kmetije ter ji je pripadalo 20 ha zemljišč. Leta 2002 pa je njegova bivša žena dosegla, da se je spremenil status zaščitene kmetije v nezaščiteno. Prirejene so bile tudi izmere pripadajočih zemljišč na kmetiji. Vse to je bilo nezakonito. S tem je sicer seznanil tudi sodišče, vendar ta dejstva niso bila upoštevana. Pri odločanju o odobritvi pravnega posla bi moralo biti upoštevano, da kmetija spada med kulturno dediščino. Tožnik sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. V dokazne namene prilaga večje število listin.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je tožbo kot stranki z interesom v odgovor posredovalo A.A., ki pa na tožbo odgovora ni podal. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa, da se odobri pravni posel, ki je bil sklenjen pri Okrajnem sodišču v Kamniku z zapisniki o prodaji nepremičnine In ... z dne 10. 6. 2015 med tožnikom kot dolžnikom in kupcem A.A., in sicer glede tam navedenih kmetijskih zemljišč.

8. Po 25. členu ZKZ mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno; če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek).

9. V skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ je organ moral ugotavljati, ali ni podan kateri od naslednji razlogov: - da je kmetija zaščitena in da se v prometu ne sme deliti, upoštevajoč 18. člen ZKZ; - da promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom; - da ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona; - da bi se s prometom fizično delila zemljišča, urejena s komasacijo.

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da je A.A. v roku osem dni, določenem v zapisnikih o prodaji nepremičnine na 3. javni dražbi In ..., vsi z dne 10. 6. 2015, dne 12. 6. 2015 podal vlogo za odobritev pravnega posla ter ji priložil navedene zapisnike, iz katerih izhaja, da je ponudil najvišjo ceno. Sodišče ugotavlja, da vse navedeno potrjuje tudi spisna dokumentacija upravnih spisov v zadevi. Organ dalje navaja, da je v postopku preveril podatke o lastništvu in statusu zemljišč, ki so predmet pravnega posla, da torej gre za kmetijska zemljišča, ki so v (so)lasti tožnika (sodišče ugotavlja, da iz spisne dokumentacije izhaja, da se je pri tem oprl na podatke izpiska iz zemljiške knjige na dan 3. 7. 2015 in Potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Kamnik z dne 30. 6. 2015). Navaja, da je ugotovil tudi, da nepremičnine, ki so predmet pravnega posla, v zemljiški knjigi nimajo zaznambe zaščitene kmetije in niso bile predmet komasacije. Glede na to je presodil, da nobeden od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ne obstoji ter je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZKZ pravni posel odobril. Taki odločitvi organa in razlogom zanjo pa sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki temelji na uradnih in drugih podatkih, razvidnih iz spisne dokumentacije, in citiranih določbah ZKZ, v celoti pritrjuje.

11. Sodišče kot neutemeljeno presoja navedbo tožnika o tem, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke; ali je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.

12. Pravno nerelevantne so tožbene navedbe o tem, da kupec načrtuje sklenitev kupne pogodbe z njegovo bivšo ženo za njen solastniški delež do 1/2 pri predmetnih kmetijskih zemljiščih, ob tem ko niti meja med solastniškima deležema v naravi ni določena. Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ namreč vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).

13. Prav tako je glede na tretji odstavek 19. člena ZKZ za odobritev pravnega posla oziroma za presojo zakonitosti odločbe o odobritvi pravnega posla pravno nerelevantna okoliščina, ki jo tožnik zatrjuje, da kmetija spada med kulturno dediščino.

14. Tudi kolikor pa tožnik navaja, da je v mesecu novembru 2015 dosegel spremembo namembnosti nekaterih zemljišč, kar vpliva na njihovo vrednost, vendar pri cenitvi in prodajni vrednosti zemljišč to ni bilo upoštevano, sodišče sodi, da gre za - glede na določbo tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki določa razloge, ob upoštevanju katerih organ pravni posel odobri ali zavrne - pravno nerelevantno okoliščino, ki na odločitev v tem upravnem sporu tako ne more vplivati. Sicer pa bi bila zatrjevana sprememba dejstev lahko pravno relevantna kvečjemu za postopek izvršbe; nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

15. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, ker se nanašajo na ugotavljanje dejstev, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, sodišče pa je v tej sodbi že presodilo, da gre za pravno nerelevantna dejstva.