Jedro

Sporazum med dolžnikom - toženo stranko, ki ima negativno stanje na svojem tekočem računu, s tretjim, da je ta odgovoren za negativno stanje in da se zavezuje, da bo sam poravnal negativno stanje na toženkinem tekočem računu, ne pomeni prevzema dolga, ker se ne zatrjuje, da bi v tak sporazum tožeča stranka privolila. Tožena stranka je zato še vedno odgovorna tožeči stranki za neporavnano terjatev. Takšen sporazum šteje le kot sporazum o prevzemu izpolnitve in ima vpliv le na medsebojna razmerja prevzemnika izpolnitve in dolžnika. Ne vpliva pa v razmerju do upnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi opr. št. I 97/02027 z dne 28.4.1998 vzdržalo v veljavi v tč. 1. in 3 ter naložilo toženi stranki, da mora povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 12.000,00 SIT, v 15. dneh, da ne bo izvršbe. S citiranim sklepom o izvršbi je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave dolga iz naslova negativnega stanja na tekočem računu tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačila izvršilnih stroškov. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Sodišču prve stopnje očita, da je obrazložitev sodbe dvolična, saj ta ugotavlja, da je D.S. potrdil, da prevzema odgovornost za povračilo dolga in s tem potrdil svoj položaj dolžnika, po drugi strani pa se ugotavlja, da je v isti zadevi sama dolžnica. Le dejstvo, da se D. S. ni odzval sodišču, ne more spremeniti njegove odgovornosti. Bistvo njene pritožbe je v tem, da je D.S. bil spoznan za dolžnika, pa mu vendar ni bilo naloženo, da mora on poravnati nastali dolg tožeči stranki iz naslova negativnega stanja na njenem tekočem računu. Pritožba ni utemeljena. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko pogodbo o tekočem računu, s katero je zagotovila ustrezen priliv sredstev, ki ga pa ni zagotovila in je nastalo negativno stanje, je odločitev sodišča prve stopnje, da je le ona dolžna povrniti zahtevani znesek, pravilna in v skladu s pogodbenimi pravili, saj tožena stranka ne trdi, da je svoj dolg do tožeče stranke poravnala. Sodišče prve stopnje pravilno v tej zadevi ni kot pravno odločilne upoštevalo izjave D.S., da je odgovoren za negativno stanje na toženkinem tekočem računu in da se obvezuje, da bo poravnal negativno stanje na njenem tekočem računu, kar je potrdil tudi s svojim podpisom. Takšna izjava sama zase na razmerje med tožečo in toženo stranko ne more vplivati glede dolžnosti plačila, saj ne pomeni prevzema dolga v smislu 446. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero pa mora privoliti upnik. Tožena stranka ne trdi, da bi upnik, to je tožeča stranka v tak prevzem dolga privolila, niti ne, da bi bil S. že kaj v svojem imenu iz naslova negativnega stanja na tekočem računu tožene stranke tožeči stranki plačal, da bi se lahko domnevalo, da je ta dala svojo privolitev v prevzem dolga. Dogovor med toženo stranko in D.S. ima glede na to v smislu 5. odstavka 446. člena ZOR le učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Po 2. odstavku 453. člena ZOR je D.S. lahko odgovoren le toženi stranki. Tožeča stranka pa glede na določbo 3. odstavka citiranega člena nasproti S. nima nobene pravice. Tožeča stranka je zato utemeljeno uveljavljala svojo terjatev le proti toženi stranki in jo tudi dokazala v ugotovljeni višini. Odločitev sodišča prve stopnje je povsem pravilna in je glede na navedeno tudi pritožbena trditev, da je obrazložitev v bistvu sama s seboj v nasprotju, ko ugotavlja, da je S. potrdil prevzem odgovornosti za povračilo dolga, ob istočasni odločitvi, da je dolžnica dolžna ta dolg povrniti neutemeljena. Dogovor, sklenjen s S., je lahko le podlaga za zahtevek tožene stranke proti S., ne more pa razbremeniti odgovornosti tožene stranke nasproti tožeči stranki. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo, ki je tako v formalnopravnem kot tudi materialnopravnem pogledu pravilna, potrdilo na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili zaznamovani.