Jedro

Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se kot nedovoljena zavrže. II. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na predlagateljevo pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom N 439/2018 z dne 4. 12. 2020 (procesni sklep) razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa istega sodišča N 439/2018 z dne 3.6.2019 (meritorni sklep). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 3.6.2019 izdalo meritorni sklep, s katerim je odločilo o stikih med predlagateljem in njegovo mladoletno vnukinjo (odločilo je o stikih preko pisem in zavrnilo zahtevek predlagatelja za drugačno ureditev stikov1). Sodišče prve stopnje je v zvezi z meritornim sklepom, zoper katerega je predlagatelj 28.8.2019 vložil pritožbo, izdalo potrdilo o pravnomočnosti z dnem 3.8.2019. Zaključilo je, da med nujne zadeve sodna praksa (VSC I Cp 643/2015 z dne 14.1.2016) sicer šteje tudi nepravdne zadeve o stikih med otroki in starši, vendar se v konkretni zadevi urejajo stiki med vnukinjo in dedkom. Namen opredelitve nujnosti je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki, ne pa med starimi starši oziroma drugimi osebami in otroki. Iz spisa in meritorne odločitve tudi ne izhaja, da gre za nujno zadevo, in ni bilo podanih predlogov za začasne odredbe, zato ne gre za nujno zadevo. Ker v času sodnih počitnic rok za pritožbo ni tekel, je pritožba predlagatelja zoper meritorni sklep pravočasna. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje že izdano potrdilo o pravnomočnosti meritornega sklepa razveljavilo.

2. Zoper predmetni sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo s predlogom, naj se ji ugodi in odloči, da se klavzula o pravnomočnosti meritornega sklepa ne razveljavi. V njej med drugim navaja, da je sklep nemoralen, ker je sodišče samo razveljavilo svojo odločitev. Poslovanje sodišča je v nasprotju z načelom delovanja v otrokovo največjo korist. Predlagatelj je pričakoval odločitev pritožbenega sodišča, namesto tega pa je prejel procesni sklep, ki zanj in za njegovo vnukinjo predstavlja situacijo, ko o njegovi pritožbi ni odločeno v razumnem roku. V nadaljevanju pritožbe izpostavlja nastajanje škode njemu in vnukinji ter dejansko onemogočanje stikov med njim in vnukinjo. Zahteva tudi ukrepanje zoper razpravljajočo sodnico. Ker dvomi v njeno nepristranost, predlaga še, da se zadeva dodeli v odločitev drugi, to je nepristranski sodnici.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na predlagateljevo pritožbo predlaga, naj se pritožbi predlagatelja, ki je sicer neutemeljena, a vsebuje enak predlog kot pritožba nasprotnega udeleženca zoper predmetni sklep, sledi in ugotovi, da je meritorni sklep postal pravnomočen (posledično naj se zavrže kot prepozno predlagateljevo pritožbo zoper meritorni sklep oziroma naj se jo šteje za umaknjeno), ter naj se nasprotnemu udeležencu povrne stroške odgovora na pritožbo. Izpostavlja, da je upoštevaje vsebino pritožbe (predlagatelj zahteva, da meritorni sklep ostane pravnomočen) predmetno pritožbo treba šteti kot umik pritožbe predlagatelja zoper meritorni sklep. V nadaljevanju odgovora nasprotni udeleženec predlagatelja obširno opozarja, da ne bo toleriral žalitev in obrekovanj.

4. Zoper predmetni sklep je tudi nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, oziroma podredno, naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje obrazložitve, ali je sodišče po določbi 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo po uradni dolžnosti ali na predlog predlagatelja. Če ga je razveljavilo po uradni dolžnosti, bi moralo to sodišče prve stopnje jasno zapisati. Napačno je uporabilo tudi materialno pravo. Nepravilno je tolmačilo 83. člen Zakona o sodiščih (ZS), da predmetni nepravdni postopek ni nujni postopek. Procesni roki v času sodnih počitnic tečejo tudi v predmetnem nepravdnem postopku, čeprav se ne urejajo stiki med starši in otroki. Izdaja klavzule o pravnomočnosti z dne 3.8.2019 je pravilna in zakonita.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca meni, da je pritožba neutemeljena, saj ni prejel sklepa o zavrženju pritožbe. Sodišče je izpodbijani sklep sprejelo po uradni dolžnosti, saj je spoznalo svojo napako. Predlagatelj predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni podal. Ne gre za nujno zadevo in tudi v pravnem pouku ni navedbe, da gre za nujno zadevo. Predlagatelju pa je znano, da pritožbena sodišča v nepravdnih zadevah obravnavajo tudi prepozne zadeve.

6. Pritožba predlagatelja ni dovoljena, medtem ko je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena.

O pritožbi predlagatelja

7. Po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj ni izkazal oziroma nima pravnega interesa za vložitev predmetne pritožbe zoper izpodbijani procesni sklep. Predlagatelj je vložil poleg pritožbe zoper meritorni sklep (op. z njim je odločeno o stikih preko pisem in je zavrnjen predlagateljev predlog za osebne stike), s katero meritorni sklep izpodbija v celoti, še obravnavano pritožbo, iz vsebine katere izhaja, da želi doseči ugodilno odločitev o predlaganih osebnih stikih med predlagateljem in vnukinjo. Kljub navedenemu predlagatelj z obravnavano pritožbo napada procesni sklep in predlaga, da se potrdilo o pravnomočnosti meritornega sklepa ne razveljavi. Na tem mestu velja še pripomniti, da je enak (primarni) predlog v svoji pritožbi zoper izpodbijani sklep podal nasprotni udeleženec in da predlagatelj v svojem odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca meni, da je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena. Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Ker ni podan pravni interes predlagatelja za vložitev pritožbe, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (točka I. izreka te odločbe, ki temelji na I. točki 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 37. členom ZNP).

8. Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, medtem ko je o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca za odgovor na predlagateljevo pritožbo odločeno na podlagi 35. člena ZNP v zvezi s 413. členom ZPP oziroma na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP ter 37. člena ZNP. Gre za postopek za ureditev razmerij med njegovima udeležencema, kjer je v ospredju varstvo koristi mladoletne vnukinje, zato vsak od udeležencev trpi svoje stroške postopka. Odgovor na pritožbo predlagatelja pa je bil hkrati še nepotreben, saj ni v ničemer prispeval k odločitvi o predlagateljevi pritožbi. Skladno z navedenim nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (točka III. izreka te odločbe).

O pritožbi nasprotnega udeleženca

9. Očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj je izpodbijani procesni sklep vsekakor v zadostni meri obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti. Izostanek izrecnega zapisa, da je sodišče sklep izdalo po uradni dolžnosti oziroma na podlagi ugoditve predlogu predlagatelja, že samo po sebi ni okoliščina, ki bi preprečevala preizkus izpodbijanega sklepa v smislu omenjene bistvene kršitve. Gre namreč za procesni sklep, za katerega velja nižji standard obrazložitve in ki je nenazadnje preverljiv z enostavnim pregledom spisa (procesnih dejanj nepravdnih strank). Hkrati je že iz samega sklepa razvidno, da se nikjer ne omenja kakršenkoli predlog predlagatelja za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in da je sodišče prve stopnje potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo na podlagi 42. člena ZIZ, kar evidentno pomeni, da je šlo za razveljavitev po uradni dolžnosti.

10. Utemeljen pa je očitek nasprotnega udeleženca glede zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da gre pri konkretni zadevi za nujno zadevo v smislu 83. člena ZS. Nepravdna zadeva, v kateri predlagatelj (dedek) v razmerju do nasprotnega udeleženca (toženca) želi doseči ureditev osebnih stikov z mladoletnim otrokom (svojo vnukinjo), se je pričela na predlog z dne 12.10.2018. Zato se mora na podlagi sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) dokončati po določbah do uveljavitve ZNP-1 veljavnih predpisov (216. člen ZNP-1). Za presojo nujnosti zadeve sta torej relevantna takrat veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) in takrat veljavni Zakon o sodiščih (ZS). Na podlagi sedaj veljavnega družinskega zakonika (DZ) je v konkretni zadevi treba (glej predvsem 290., 303. in 305. člen DZ) uporabiti tudi takrat veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), katerega 106.a člen je podlaga za presojo utemeljenosti tožnikovega predloga za stike z vnukinjo.

11. Meritorni sklep o stikih z vnukinjo je bil predlagatelju vročen 3.7.2019 in zoper meritorni sklep je predlagatelj pritožbo vložil 28.8.2019, kar je, ker gre za nujno zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, po poteku 30 dnevnega pritožbenega roka in torej prepozno, zato je meritorni sklep postal pravnomočen in je sodišče prve stopnje ob izdaji procesnega sklepa, s katerim je razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti, zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je predmetno zadevo (I Cp 300/2020), ki je bila pritožbenemu sodišču predložena skupaj z zadevo Cp 299/2020 (v kateri se obravnava pritožba predlagatelja zoper meritorni sklep) obravnavalo upoštevaje medsebojno povezanost obeh zadev in na seji istega dne. Že na tem mestu velja zato izpostaviti, da pritožbeno sodišče prepozne pritožbe predlagatelja zoper meritorni sklep ni sprejelo v obravnavo, ampak jo je kot prepozno zavrglo. Glede pritožbe predlagatelja zoper meritorni sklep po presoji pritožbenega sodišča namreč niso podani pogoji iz tretjega odstavka 33. člena ZNP za upoštevanje prepozne pritožbe predlagatelja zoper meritorni sklep. Pritožbeno sodišče namreč lahko sprejme v nepravdnem postopku v obravnavo prepozno pritožbo le iz tehtnih razlogov, ki jih v tem nepravdnem postopku ni bilo mogoče zaznati, in če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Med udeležencema nepravdnega postopka obstoji spor glede stikov predlagatelja z mladoletno vnukinjo, o katerem je sodišče prve stopnje izdalo meritorni sklep o predlagani pravici do stikov med predlagateljem in mladoletno vnukinjo. Meritorni sklep se upoštevaje njegovo vsebino ne nanaša le na pravico predlagatelja, ampak tudi na pravico nasprotnega udeleženca in na pravico otroka, to je mladoletne vnukinje. Z upoštevanjem nepravočasne pritožbe zoper meritorni sklep bi se zato poseglo v pravice drugih oseb (pravice nasprotnega udeleženca in mladoletnega otroka), zato niso podani pogoji za njeno obravnavanje.2

12. Sodišče prve stopnje se je v razlogih izpodbijanega sklepa, ki ga je sprejelo na podlagi 42. člena ZIZ, oprlo na 83. člen ZS, ki določa, da procesni roki (npr. rok za pritožbo) v času sodnih počitnic (od 15.7. do 15.8.) ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve so v 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS določene (med drugimi) tudi nepravdne (in izvršilne) zadeve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok. Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na sodno prakso, ki kot nujne zadeve šteje tudi nepravdne zadeve o stikih med starši in otroki (glede na namen določbe 83. člena ZS in naravo razmerij stikov otrok s starši),3 a je nato sprejelo zmotne zaključke, da nepravdna zadeva za ureditev stikov med starimi starši in otroki ni nujna zadeva, ker takšni postopki zaradi drugačnega namena oziroma druge narave razmerja ne narekujejo enake hitrosti reševanja. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Vsi predmetni postopki so v prvi vrsti, kljub nekoliko drugačni naravi osebnih razmerij, namenjeni (hitremu in učinkovitemu) varstvu koristi otrok (primerjaj 106. in 106.a člen ZZZDR), zato že iz tega razloga ni podanih pogojev za razlikovanje o njihovi nujnosti med postopki glede stikov otrok s starši in postopki glede stikov otrok z drugimi osebami. Povedano drugače, določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. ZNP-1 sicer spreminja omenjeno določbo 83. člena ZS na način, da se kot nujne obravnavajo le še izvršilne zadeve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok (glej 221. člen ZNP-1), vendar ZNP-1 v konkretni zadevi po presoji sodišča prve stopnje zaradi izrecne določbe 216. člena ZNP-1 ni uporabljiv in zato ne vpliva na pravilnost zgornjih stališč. ZNP-1 se je začel uporabljati 15.4.2019, kar bi sicer lahko kazalo tudi na zaključek, da zaradi narave ZS konkretna zadeva med sodnimi počitnicami v letu 2019 ni bila (več) nujna, vendar pritožbeno sodišče meni, da je treba dati prednost izrecni določbi 216. člena ZNP-1, ki določa, da se v že začetih postopkih odloča po do sedaj veljavnih predpisih. Zavoljo dodatnega argumenta glede pravilnosti zgoraj izpostavljenega stališča, da ni pogojev za razlikovanje med različnimi vrstami stikov z mladoletnimi otroki, velja omeniti še zadnjo spremembo ZS (ZS-M; uporablja se od 25.7.2020 dalje), ki kot nujne zadeve šteje izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok (sedaj 4. točka drugega odstavka 83. člena ZS). Tudi iz novele ZS-M je tako jasno razvidno, da glede nujnosti zadev ne obstoji upoštevno razlikovanje med namenom oziroma naravo stikov s starši in z drugimi osebami, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje, saj je bistveno le, da gre za postopek glede varstva koristi otroka. Nenazadnje pa je sodišče prve stopnje povsem prezrlo 9. točko drugega odstavka 83. člena ZS, ki kljub spremembam ZS (glej tudi ZNP-1) ostaja ves čas vsebinsko enaka in ki kot nujne zadeve določa tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel. Ker je nepravdni postopek za ureditev stikov med dedkom in mladoletno vnukinjo vsekakor postopek za ureditev družinskega razmerja, gre tudi po tej podlagi za nujno zadevo.

13. Zgornjih zaključkov ne moreta spremeniti dejstvi, ki jih v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca izpostavlja predlagatelj, da ni že samo sodišče prve stopnje zavrglo prepozne pritožbe predlagatelja zoper meritorni sklep in da v pravnem pouku meritornega sklepa ni bilo navedb, da gre za nujno zadevo. Zmotna stališča sodišča prve stopnje in (verjetno) posledična opustitev ravnanja v smeri zavrženja pritožbe zoper meritorni sklep ne vplivata na pravilnost zgoraj zapisanih stališč. Pravni pouki ne vsebujejo izrecnih navedb, da gre za nujne zadeve oziroma opozoril po 83. členu ZS, in takšnih zahtev ne predpisuje noben predpis. Predlagatelj bi se lahko ravnal po povsem ustreznem pravnem pouku in pritožbo zoper meritorni sklep vložil pravočasno (v roku 30 dni od prejema meritornega sklepa), medtem ko mu zmotno razumevanje (nepoznavanje) prava ne more biti v korist. 14. Skladno z vsem navedenim je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in nepravilno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti meritornega sklepa, zato je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (točka II. izreka te odločbe, ki temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15. Udeleženca pritožbenih stroškov za pritožbo nasprotnega udeleženca in odgovor nanjo nista priglasila.

1 Iz spisa izhaja, da je predlagatelj predlagal osebne stike enkrat mesečno in v obliki dvournega druženja z mladoletno vnukinjo. 2 Podobna stališča izhajajo tudi iz (sicer denacionalizacijske) zadeve VS RS II Ips 258/98 z dne 10.9.1998. 3 Glej zadevo VSC I Cp 643/2015 z dne 14.1.2016.