Jedro

Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), kot tudi v 6. odstavku 168. člena ZPP naštetih okoliščin, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Sodišče ni dolžno (ex officio) ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja toženca - predlagatelja taksne oprostitve, temveč je premoženjsko stanje, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), dolžan izkazati predlagatelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah (1) in 168. ter 169. člena Zakona o pravdnem postopku (2) zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, dovolilo pa obročno plačilo.

Zoper sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožuje tožena stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma sklep ustrezno spremeni. Graja zaključek, da ima kot lastnik družbe (!? - verjetno lastnik poslovnega deleža) premoženjsko korist kot nesprejemljiv, saj sodišče dejanskega stanja v tej smeri sploh ni ugotavljalo, temveč ga je le domnevalo. To pa je nesprejemljivo. Prav tako se je sodišče oprlo na vrednost toženčevih nepremičnin in domnevalo, da tudi iz teh pridobiva dohodek in drugo premoženjsko korist, za takšen zaključek pa spisovno gradivo ne nudi podlage. Ponovno gre za domnevane okoliščine. Spregledalo pa je, da je toženec izjavil in dokazal (!?), da ne prejema prav nobenega dohodka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom le-teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (3. odstavek 168. člena ZPP in 1. odstavek 13. člena ZST). Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani (6. odstavek 168. člena ZPP). O oprostitvi odloči sodišče na predlog stranke, le-ta pa je dolžna predlogu priložiti dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva (1. in 2. odstavek 169. člena ZPP). Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), kot tudi v 6. odstavku 168. člena ZPP naštetih okoliščin, je, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Ob ključnem dejstvu, da na podlagi predloženih podatkov ni jasno razvidno, kolikšni so mesečni prihodki toženca (ob čemer je protispisna in neresnična pritožbena trditev, da je toženec izjavil in dokazal, da ne prejema prav nobenega dohodka; v predlogu je namreč zgolj navrženo zatrjeval, da ne prejema nobenega dohodka), je upoštevajoč nepredložitev dohodninske odločbe za leto 2007 ter neosporavana dejstva, da je direktor (delujoče) družbe in izključni lastnik poslovnega deleža le-te, kot tudi lastnik nepremičnin večje vrednosti (pritožnik osporava zgolj domnevi, da mu navedeno premoženje prinaša dohodke oziroma premoženjsko korist), tudi po oceni pritožbenega sodišča zanesljiv in prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da toženec naštetih pogojev za oprostitev plačila sodnih taks ni izkazal. In tega tudi pritožba v ničemer ne omaja. Ni namreč sodišče dolžno (ex officio) ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja toženca - predlagatelja taksne oprostitve, temveč je premoženjsko stanje, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), dolžan izkazati predlagatelj. Temu bremenu pa toženec ni zadostil. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kakšnih procesnih kršitev ali zmotne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1)Zakon o sodnih taksah - ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04, v nadaljevanju ZST.

(2)Zakon o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.